Odgovor MOM na članek »Kako je Kanglerjeva ekipa kupovala radarje«, objavljenem v Večeru, 29.10.2012
vodoravna delilna črta


Novinar časopisa Večer Vasja Jager je v članku z naslovom »Kako je Kanglerjeva ekipa kupovala radarje«, ki je bil objavljen v ponedeljek, 30. oktobra 2012, v časopisu Večer, navajal pet sumljivih dejstev o poslu z mariborskimi radarji, in sicer:
  1. V objavljenem javnem naročilu je bila vrednost posla ocenjena na 5.965.465 EUR.
  2. Določeni ponudniki so opozarjali, da je naročilo vnaprej prilagojeno enemu izvajalcu.
  3. Prijavili sta se dve podjetji, a mestna občina se je pogajala samo z enim izvajalcem - Iskra sistemi. Izbral ga je  župan Franc Kangler.
  4. Obseg projekta se je drastično povečal in končna vrednost je petkrat višja od začetne in znaša 29.953.766 EUR.
  5. V končno ceno so vštete postavke, ki niso konkretno opredeljene - »splošna dela in nepredvideni stroški« in so skupaj vredne 4.902.032 EUR.
 
Kot prvo je potrebno izpostavit dejstvo, da v tem primeru ne gre za klasično javno naročilo, temveč za postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva, kjer je postopek izbire izvajalca in sam konkurenčni dialog določen z zakonom.
 
Osnova za začetek postopka je Projektna naloga, v kateri Sektor za komunalo in promet določa prioritete v ureditvi cestnega prometa in ugotavlja potrebe po avtomatizaciji prometnega sistema in nadgradnji obstoječega semaforskega sistema, in vsebuje:
  • optimizacijo prometa,
  • boljši nadzor nad prometom,
  • zmanjšanje stroškov električnem energije,
  • zmanjšanje onesnaževanja okolja s prometom.
 
Vrednost posla 5.965.465 EUR izhaja iz osnovnega DIIP-a, v katerem je bila obdelana analiza stanja z opisom razlogov za investicijsko namero in je bila finančna osnova za začetek postopka izbire zasebnega partnerja za osnovno nadgradnjo prometnega sistema, ki je bila prilagojena letnim zneskom finančnih sredstev, ki jih je lahko MOM namenila semaforizaciji, glede na proračunske zmožnosti.
 
Dne 2.6.2011 je bil izdan sklep o pričetku postopka sklenitve javno-zasebnega partnerstva  po postopku konkurenčnega dialoga in bila je imenovana komisija, ki je bila pristojna za izvedbo celotnega postopka. V komisiji je bilo sedem članov in med njimi ni bilo župana MOM, zato župan ni imel vpliva na sam potek izbire zasebnega partnerja (odgovor na sumljivo dejstvo 3, da je zasebnega partnerja izbiral župan MOM).
 
Na objavljen javni razpis sta prispeli dve ponudbi, in sicer od podjetja:
  • Javna razsvetljava d.d. in
  • Iskra sistemi d.d.
 
Oba ponudnika sta dobila poziv komisije, da so za oceno popolnosti prijave potrebna dodatna pojasnila.
 
Eden izmed ponudnikov je zaprosil za podaljšanje roka za pojasnilo prijave, vendar je komisija rok za podaljšanje zavrnila, ker je smatrala, da je postavljen rok za dopolnitev ponudbe  razumen.
 
Po preteku vseh postopkovnih rokov je komisija izdala Poročilo o priznanju sposobnosti. Iz poročila je razvidno, da je kandidat Iskra sistemi d.d. predložil popolno prijavo in izpolnjuje vse postavljene pogoje za priznanje sposobnosti ter se lahko uvrsti v drugo fazo konkurenčnega dialoga. Kandidat Javna razsvetljava je predložil nepopolno prijavo in ni izpolnjeval treh pogojev razpisa, zato je komisija ocenila, da je njegova ponudba nepravilna in nepopolna in se mu ne prizna sposobnost za konkurenčni dialog (odgovor na sumljivo dejstvo 3, da je MOM pogajala samo z enim izvajalcem).
 
19.10.2011 je bi izveden prvi krog konkurenčnega dialoga, kjer je potencialni zasebni partner ponudil znatno večji in bolj dodelan sistem avtomatizacije cestnega prometa in nadgradnje semaforskega sistema, glede na izhodišča iz prvotnega DIIP-a, z možnostjo uvedbe dveh prekrškovnih sistemov, izgradnjo dveh vej optičnega omrežja, vzpostavitev modernega nadzornega centra, video nadzor križišč, rekonstrukcijo križišč, priklop vseh semaforskih naprav na optiko, najsodobnejši način upravljanja s prometom z optimalnim številom detektorjev,  vrhunskimi semaforskimi napravami, novimi ali obnovljenimi drogovi, tipkami za slepe in slabovidne. Hkrati je zasebni partner predlagal , da se njegova  investicija povrne večinoma na podlagi realiziranih prihodkov iz plačnih glob za kršitve cestno prometnih predpisov. Vrednost celotne investicije je zasebni partner ocenil 26.274.340 EUR. Del investicije pa se povrne s trženjem treh sistemov, in sicer:
  • obveščanje o dogodkih v mestu,
  • obveščanje o prostih parkirnih mestih,
  • trženje prostih optičnih kapacitet.
 
S takšno ponudbo se je komisija strinjala, saj je to omogočalo, da MOM nadgradi svoj prometni sistem in avtomatizira semaforje v obdobju 10 let, večino rizika pa prevzame zasebni partner, kateremu se investicija povrne iz prihodkov proračuna od plačanih glob in s trženjem treh dodatnih sistemov.
 
2.12.2011 je bil izveden drugi krog konkurenčnega dialoga, kjer se je uskladil vzorec pogodbe, uskladil predmet in obseg javno-zasebnega partnerstva, uskladil terminski plan ter komercialni pogoji izvedbe projekta. Zasebni partner je bil pozvan k oddaji končne ponudbe takoj, ko bo novelacija DIIP-a sprejeta na mestnem svetu. Zaradi razširitve poslovnega modela zastavljenega projekta so nastale spremembe v povečanem obsegu investicije, ki se odražajo v spremenjeni oceni investicijskih stroškov in terminskem načrtu investicije, prav tako se predvideva drugačen model financiranja. Ocenjena vrednost je tako z novelacijo DIIP-a znašala 29.793.617 EUR.
 
Končna ponudba zasebnega partnerja za izvedbo investicije, vzdrževanje semaforizacije ter upravljanje nadzornega sistema tako znaša 29.953.776 EUR, kar je seveda več od prvotne ocenjene vrednosti, vendar ne gre več  za osnovno nadgradnjo iz osnovnega DIIP-a, ampak za popolnoma nov, vrhunski sistem avtomatizacije in nadzora prometa, ki je bil dogovorjen v skladu z zakonom v konkurenčnem dialogu (odgovor na sumljivi dejstvi 1 in 4, kako je možno, da se je vrednost investicije povečala).
 
Glede sumljivega dejstva št. 2 je potrebo povedati, da je komisija na vsa zastavljena vprašanja na portalu javnih naročil odgovorila in da postavljalec vprašanj ni želel dodatnih pojasnil, kar kaže na dejstvo, da je bil z odgovori zadovoljen in da ni bilo v zadevi nič spornega.
 
Glede sumljivega dejstva št. 5 pa je potrebno pojasniti, da so postavke splošna dela konkretno opredeljene v sami ponudbi, osnova pa  je v povabilu h končni pisni ponudbi, kjer je javni partner navedel vse priloge, ki jih mora zasebni partner priložit (nabor nalog, obveznosti, cenik materiala, storitev, terminski plan in podobno). Tako splošna dela zajemajo zavarovanje; transport; varnostni načrt; izdelavo PZI projektne dokumentacije; konfiguriranje, testiranje in spuščanje v pogon križišč, ISV sistemov, ADR sistemov, video sistemov, komunikacijskih sistemov; izdelavo PID dokumentacije; električne meritve, umerjanje merilcev; geodetske posnetke nove kanalizacije, novih temeljev, vpis v kataster, označitev obstoječih podzemnih vodov. Nepredvideni stroški pa so pri vsaki investiciji v višini predpisanega  deleža glede na končno vrednost investicije.
 
Iz vsega opisanega izhaja, da je novinar zavajal javnost, saj so njegove navedbe bile objavljene ne da bi pridobil odgovore pristojnih za izbor zasebnega partnerja in da je neupravičeno obtoževal župana MOM za postopke, ki jih župan ni storil, saj v samem postopku izbire zasebnega partnerja ni sodeloval, ker jo to v izključni pristojnosti imenovane komisije.
 
Prav tako so navedbe novinarja, da bo od vrednosti investicije del dobilo tudi podjetje Nigrad, in to samo zaradi tesnih povezav z županom, zelo neprimerne. Nigrad je koncesionar za vzdrževanje cest v MOM in ga je podjetje Iskra sistemi izbralo za podizvajalca za vzdrževanje in upravljanje, saj ima glede na dolgoletne izkušnje na tem področju v MOM konkurenčne prednosti pred ostalimi.
 
Čas je, da se začnemo vsi spraševati:
  • Ali so se pravila vožnje kaj v zadnjem času spremenila?
  • Ali veljajo predpisi o omejitvi hitrost za vse ali pa smo v Mariboru izjema?
  • Ali ne veljajo takšni predpisi v ostalih mesti v Sloveniji in v Evropi?
 
Policija je letu 2012 vodila in koordinirala preventivno akcijo HITROST »Počasneje je varneje«. V letu 2012 so v štirih obdobjih (9.-12.5., 21.-24.6., 19.-22.7. in 23.-26.8.) bile  izvedene aktivnosti, ki so združile preventivno in represivno delovanje ter bile usmerjene predvsem v umirjanje hitrosti na slovenskih cestah. Pri tem je sodelovala tudi Javna agencija RS za varnost prometa z Izpitnimi centri po Sloveniji. Dejstvo, da je na slovenskih cestah leta 2011 zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti umrlo za 24 % več udeležencev v cestnem prometu kakor leta 2010, za 5 % manj jih je bilo hudo in za 14 % manj lahko telesno poškodovanih, pove, da je hitrost eden največjih problemov varnosti v cestnem prometu.

V nadaljevanju statistika prometnih nesreč za MOM v letu 2010 in 2011 (vir: Policija)
 
 
Mestna občina Maribor je pristopila k reševanju tega problema sistematično, saj je hitrost eden izmed najbolj pogostih vzrokov za prometne nesreče in posledično za lahke in hude telesne poškodbe ter  za smrt udeležencev v cestnem prometu.
 
Izkušnje najbolj prometno varnih držav v Evropi (Anglija, Nizozemska in Švedska), ki imajo na svojem cestnem omrežju največ stacionarnih samodejnih merilnikov hitrosti, kažejo na to, da smo na pravi poti. Koristnost in učinkovitost uporabe tovrstnih sistemov je bila dokazana v številnih raziskavah. V akcijskem programu EU je med drugim navedeno tudi, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti zgolj za 3 km/h na evropskih cestah lahko prihranilo od 5.000
do 6.000 življenj letno ter preprečilo od 120.000 do 140.000 prometnih nesreč. Evropska unija bi samo na račun zmanjšanja nesreč in posledic prihranila 20 milijard evrov.
Angleška raziskava je pokazala, da bi stacionarni sistemi za nadzor hitrosti s kamerami lahko zmanjšali povprečne hitrosti kar za 9 km/h. Če bi bilo z njimi opremljeno celotno evropsko omrežje, bi bilo možno, da se prepreči vsaj tretjino vseh prometnih nesreč in prepolovi število mrtvih. Aprila 2003 je bila končana tudi raziskava ESCAPE (Enhanced Safety Coming from Appropriate Police Enforcement), ki jo je financirala Evropska unija. Namen raziskave je bil med drugim tudi v definiranju nadzorstvenih »orodij« za uspešen nadzor cestnega prometa, pri čemer so izhajali iz izkušenj prometno najvarnejših držav. Ugotovili so, da je razmerje med stroški in koristnostjo najvišji prav pri povečanju nadzora. V okviru nadzora pa se je kot najbolj učinkovit pokazal prav nadzor hitrosti s stacionarnimi merilniki.
 
Za zaključek lahko zapišemo, da smo v Mestni občini Maribor pričeli z aktivnostmi, ki jih v razvitih državam že izvajajo, saj ogrožanje udeležencev v prometu s prekoračitvijo hitrosti ni ustavna pravica in s kaznovanjem nismo kršili človekovih pravic, temveč s tem gradimo temelje, da bodo naše ceste bolj varne. Tovrsten nadzor prometa oz. hitrosti pa je prav tako že uveden na nekaterih državnih cestah in v drugih slovenskih mestih (Velenje, Celje, Koper, Ptuj…).


vodoravna delilna črta