Mesto Maribor gostilo Nobelove nagrajence za mir
vodoravna delilna črta

 

                    

 

 

 

Mesto Maribor je med 16. in 17. majem gostilo srečanje »Maribor za mir – Nobelovi nagrajenci za mir v Mariboru«. Srečanja, ki je v mestu ob Dravi potekalo na pobudo Mestne občine Maribor in župana Franca Kanglerja, so se udeležili Nobelovi nagrajenci za mir Njegova svetost Dalajlama, dr. Rigoberta Menchú Tum, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in prof. Muhammad Yunus, ki so v okviru panelne diskusije in lastnih predavanj predstavljali svoje ideje, razmišljanja in poglede o aktualnem dogajanju.

Dogodek »Maribor za mir – Nobelovi nagrajenci za mir v Mariboru« se je začel v torek, 15. maja, z odprtjem potujoče razstave otroških umetnin »Koščki za mir«. Na slavnostnem odprtju so bili prisotni podžupan Mestne občine Maribor mag. Tomaž Kancler, veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji nj. ekscelenca Joseph Mussomeli, Aleksander Begant iz Šole za mir in umetniška direktorica CITYarts Inc iz New Yorka. Projekt, ki uživa mednarodni sloves predvsem zaradi svoje preprostosti, inovativnosti in kvalitete, je nastal v ZDA po tragičnem 11. septembru, njegov cilj pa je, da skozi umetniško ustvarjanje poveže mlade vsega sveta ter s tem promovira človeške vrednote in mir v svetu. Njihovi izdelki so postali del 300-tih »koščkov« velike sestavljanke - izbranih umetniških del otrok iz 65-tih držav sveta, ki sestavljajo potujočo razstavo.

 

Med prvimi Nobelovimi nagrajenci za mir je v Maribor v torek prispel Njegova svetost Dalajlama, ki ga je na letališču Edvarda Rusjana Maribor sprejel župan Franc Kangler. Ob prihodu v Maribor je Njegova svetost Dalajlama podal prve misli: »Vesel sem, da sem spet lahko med vami. Na tokratnem obisku bi vam želel sporočiti, da ne glede na stanje, ki smo mu priča, moramo ostati samozavestni in ohraniti upanje. Upanje je tisto, ki je ključ do naše sreče in razvoja.«

Na sprejemu v Mestni občini Maribor, ki je potekal drugi dan obiska Njegove svetosti Dalajlame v Maribor, je župan Franc Kangler Njegovi svetosti Dalajlami podaril sliko akademskega slikarja Rada Jeriča z motivom Maribora. Njegova svetost Dalajlama je mesto ob Dravi že obiskal leta 2010, ko je številne obiskovalce na javnem predavanju v Dvorani Tabor očaral s svojo energijo in preprostostjo. Dalajlama je županu podaril kipec Bude in kelih z jabolko ter se še enkrat zahvalil za topel in prisrčen sprejem v Mariboru, Evropski prestolnici kulture.

Njegova svetost Dalajlama je tudi letos nagovoril obiskovalce na javnem predavanju v Dvorani Tabor. Na predavanju z naslovom »Ohranjanje duševnega miru« je pred več tisoč glavo množico  spregovoril o pomenu duševnega miru, ki je ključen za posameznikovo uspešnost in napredek družbe. »Duševni mir bomo našli takrat, ko bomo v soljudeh znali prepoznati tudi pozitivne stvari. Vse naše ovire oz. negativna čustva izhajajo iz nas samih in iz tega, da imamo vedno občutek strahu, smo zavistni… Zato se je potrebno naučiti, kako ustvariti srečni um. Ni namreč dovolj samo to, da poznamo kaj je potrebno za to narediti, ampak moramo to začeti tudi izvajati. Ko bomo enkrat imeli zgrajen naš um in bomo dosegli duševni mir, potem nam tudi težave ne bodo prišle do živega. Ni pa seveda samo um dovolj, da težave premagamo, ampak se je potrebno s težavami soočiti in jih tako premagovati,« je dejal Njegova svetost Dalajlama. V svojem predavanju je večkrat izpostavil tudi pomen upanja in optimizma. Kljub vsem težavam in oviram, ki se pojavijo je potrebno ohraniti optimizem, voljo in nasmeh.

Njegovi svetosti Dalajlami so v sredo, 16. maja, v Mariboru pridružili Nobelovi nagrajenci za mir prof. Muhammad Yunus, dr. Rigoberta Menchú Tum in prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki so skupaj z Dalajlamo sodelovali na panelni diskusiji »Zakaj dialog in solidarnost v globalni krizi?«, ki je potekala v četrtek 17. maja. Nobelovi nagrajenci za mir so izpostavili pomen solidarnosti, sočutja in osebne odgovornosti, tako vsakega posameznika kot celotne družbe za uspešno reševanje izzivov, s katerimi se dandanes soočamo v svetu. Po njihovem mnenju je potreben drugačen pogled, drugačen pristop ter predvsem aktivno iskanje pravih rešitev. Zdaj je čas za sočutje, prijaznost, optimizem in kakovostno izobraževanje, pa tudi za zavedanje, da smo ljudje socialna bitja, ki živimo v skupnosti in smo odvisni drug od drugega. Zato je nujno, da rešujemo težave z dialogom. Govorci so zaključili, da prihodnost sloni na mladih, ki naj ne ponavljajo in ne posnemajo starih vzorcev. Prevzamejo naj odgovornost in prazen prostor, ki prihaja, zapolnijo s svojo vizijo, dolgoročnim, altruističnim ter holističnim razmišljanjem. Le to lahko prinese rešitve, ki bodo pomenile zmago za vse udeležene strani. Panelno diskusijo je vodil dr. Rudi Rizman.

 

Po panelni diskusiji v Slovenskem narodnem gledališču Maribor so se Nobelovi nagrajenci za mir udeležili slavnostnega odkritja slike v Miklošičevi ulici, ki so jo mesec dni ustvarjali priznani irski umetniki »The Bogside Artists«.

 

V popoldanskih urah so sledila javna predavanja Nobelovih nagrajencev za mir. Kot prvi je ob 16.00 uri zbrane na javnem predavanju v okviru konference »Out of the Box« nagovoril prof. Muhammad Yunus. Spregovoril je o bistvu socialnega podjetništva, ki je zanj v tem, da takšna oblika podjetništva ne skrbi le za ustvarjanje dobička, temveč rešuje konkretne težave in pri tem ima tudi svoj pogled na vlogo države. Njeno vlogo na poti v večjo družbeno odgovornost vidi predvsem v spodbujanju socialnega podjetništva v obliki raznih nagrad, skladov in spodbud. Na dogodku je prof. Yunus z rektorjem Univerze v Mariboru dr. Danijelom Reboljem in Tadejem Slapnikom iz Slovenskega foruma socialnega podjetništva podpisal pismo o nameri o medsebojnem sodelovanju med Yunus centrom - Grameen Bank Bhaban, Univerzo v Mariboru in Slovenskim forumom socialnega podjetništva.

 

Dr. Rigoberta Menchú Tum, borka za človekove pravice, je v predavanju z naslovom »Ženske za mir: Majevska ženska v Gvatemali« spregovorila o težavah v Gvatemali in nasilju, ki je spremenilo podobo njene družine in celotne dežele. V sklopu aktivnosti njene fundacije imajo zabeleženih 55.000 primerov različnih oblik nasilja, v katerih je umrlo veliko ljudi. Ponosna pa je na dejstvo, da se o vseh grozotah sedaj ljudje pogovarjajo in je osveščenost med ljudmi bistveno večja. Zato tudi verjame, da je kljub težki preteklosti, prihodnost lahko bistveno boljša in lepša.

 

Edina slovenska Nobelove nagrade za mir, prof. dr. Lučka Kajež Bogataj, je s svojim predavanjem »Vse naše prihodnosti« skozi prizmo podnebnih sprememb spregovorila o naši prihodnosti. Po njenem mnenju se trenutno soočamo s šestimi problemi; zgrešenim ekonomskim modelom, ekosistemskimi izgubami, naraščanjem in neenakostjo prebivalstva, podnebnimi spremembami, eksponentno rastjo rabe virov in s presenečenji. Po mnenju prof. dr. Kajfež Bogatajeve je človeška družba danes geološka sila, ki upravlja z zemeljskimi viri in vodi do tega, da je potrošnja dobrin eksponentna, kar ima in bo imelo posledice. Pozornost pa je potrebno usmeriti tudi k presenečenjem, saj ne vemo kaj nas čaka in kaj nas še lahko preseneti, zato je potrebno biti v stopnji pripravljenosti. »Zemlja je omejen planet in z njo ne moremo početi kar se nam zahoče. Zaradi hitrih podnebnih sprememb je težko napovedati, kako se bo naša prihodnost razvijala. Zavedati pa se je potrebno, da podnebje ubije 100 krat več ljudi kot vojne in 1000 krat več kot terorizem,« dodaja prof. Kajfež Bogatajeva. Zato so po njenem ključna vprašanja prihodnosti, kako zagotoviti 50 % več hrane in vode, ter 30 % več energije. »To so vprašanja s katerimi bi se v Evropski uniji in Združenih narodih morali ukvarjati dnevno,« še pripomni.

 

Ob koncu srečanja Nobelovih nagrajencev za mir je župan Maribora Franc Kangler Nobelovim nagrajencem za mir, ki so sodelovali na srečanju »Maribor za mir – Nobelovi nagrajenci za mir v Mariboru«, podelil ključe mesta. »Vesel sem, da smo v mestu Maribor, Evropski prestolnici kulture, gostili tako priznane in eminentne goste, ki so prepotovali veliko sveta in svoje ideje ter poglede delili s številnimi. V čast mi je, da so vidni svetovni misleci prav v Mariboru sodelovali na skupnem srečanju ter med Mariborčane, Slovence in svetovno javnost ponesli ideje in sporočila o solidarnosti, sočutju in osebni odgovornosti za ustvarjanje ter gradnjo boljšega sveta.  Srečanje Nobelovih nagrajencev za mir v Mariboru je še en dokaz, da smo v mestu odprti in pripravljeni sprejemati odločitve za boljši jutri vseh nas,« je povedal župan Maribora Franc Kangler. Mestni ključ Maribora je priznanje, ki ga podeljuje župan državnikom in pomembnejšim osebam iz javnega življenja ob obisku mesta Maribor kot znak pozornosti.

Več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji.

 

Več informacij o dogodkih v okviru srečanja »Maribor za mir – Nobelovi nagrajenci za mir v Mariboru«, je mogoče najti na uradni spletni strani dogodka www.mariborforpeace.si in Facebook strani www.facebook.com/MariborForPeace2012.

 

Dobrodošli v Mariboru, Evropski prestolnici kulture!

 

Mestna občina Maribor in Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture

 

 

 

 

          

 

 


vodoravna delilna črta