Dalíjeva razstava v Naskovem dvorcu na ogled le še 14 dni


V Mariboru je od 17. decembra 2009 v Naskovem dvorcu na ogled razstava grafičnih del umetnika Salvadorja Dalíja, ki si jo je moč ogledati le še do 17. marca 2010. Na razstavi z naslovom Dalí je razstavljenih več kot 200 grafičnih listov iz Dalíjevih najobsežnejših opusov, Biblie Sacre in Božanske komedije. Opusa sta razstavljena v celoti.

 

 

Razstava Dalí je na ogled vsak dan med 9. in 19. uro, vse dni v tednu. Cena vstopnice za ogled razstave je 6,5 EUR, za študente in upokojence 5,5 EUR.

 

 

Biblia Sacra

 

Dalíjeve ilustracije za Biblio Sacro sestavlja 105 litografij in velja za najobsežnejše objavljeno Dalíjevo delo. Avtor ga je ustvarjal med letoma 1963 in 1969, naročnik pa je bil Dalíjev prijatelj pokrovitelj Giuseppe Albertto, ki si je zadal nalogo, da bo umetnika pripeljal k Bogu in s študijem Biblie tudi nazaj v zavetje katoliške cerkve. 

 

 

 

Božanska komedija

 

Nekaj povsem drugega pa je Dalíja gnalo v raziskovanje Dantejevega sveta in njegove Božanske komedije, saj se je s tem srednjeveškim literarnim genijem ukvarjal več desetletij. Italijanska vlada ga je leta 1950 ob sedemstoti obletnici Dantejevega rojstva najela, da za posebno izdajo Božanske komedije priskrbi ilustracije. Takrat je izdal, da to delo zrcali njegov lastni duhovni razvoj, kasneje pa kontroverzno izjavil, da Komedije ni nikoli bral.

 

 

Medtem ko pri ilustracijah za Komedijo lahko opazujemo vsaj nekatere glavne značilnosti ali »velike teme« njegove umetnosti, bi za ilustracije Biblije na prvi pogled komaj lahko rekli, da pripadajo Dalíju. Zanje je Dalí uporabil posebno tehniko streljanja barve na papir, t.i. buletizem, svoj lasten izum; iz ustreljenih pack barve je nato z različnimi tehničnimi pristopi dokončeval ilustracije. Nekatere izmed ilustracij se spogledujejo celo z abstrakcijo, čeprav je bil Dalí njen glasni nasprotnik, saj je po njegovem mnenju prava umetnost le tista, ki zmore podajati zgodbo.

 

 

Naskov dvorec

 

Prve omembe Naskovega dvorca je najti v virih iz 13. stoletja. Osrednja stavba in kapela sta bili zgrajeni v 14. stoletju, kasneje pa je bil dvorec večkrat prezidan. Baročne preureditve je bil dvorec deležen v 18. stoletju, od koder izhaja tudi današnji videz, ko je postal plemiški reprezentančno stanovanjski objekt. Je najpomembnejša meščanska hiša v Mariboru, ki je hkrati s spreminjanjem svojih lastnikov spreminjala tudi ime. V 18. stoletju je v njegovih prostorih nastalo prvo mariborsko gledališče, ki je s svojim delovanjem, vse do 1806, vplivalo na kulturno življenje tedanjega Maribora. Mestna občina Maribor je z začetnimi deli pristopila k projektu obnove Naskovega dvorca že leta 2007, obnovo pa je delno financirala tudi Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.