Odprtje Naskovega dvorca
vodoravna delilna črta


Včeraj je potekalo odprtje Naskovega dvorca, ene najstarejših zgradb v središču Maribora. Ob tej priložnosti je župan Mestne občine Maribor povedal, da je obnova Naskovega dvorca vzoren primer sodelovanja različnih strok ter da bo obnovljen kulturni hram postal srce Evropske prestolnice kulture 2012. V Naskovem dvorcu oz. Vetrinjskem dvoru bo namreč sedež novega javnega zavoda Maribor 2012, ki je v ustanavljanju. Na odprtju sta spregovorila tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš in v.d. direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS Damjana Pečnik, prisotna pa sta bila tudi ministrica za kulturo Majda Širca in državni sekretar Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr.
József Györkös.

 

 

Odprtje prenovljenega Naskovega dvorca je pospremila razstava grafičnih del umetnika Salvadorja Dalíja. Na razstavi z naslovom Dalí si je moč ogledati več kot 200 grafičnih listov iz Dalíjevih najobsežnejših opusov, Biblie Sacre in Božanske komedije. Opusa bosta razstavljena v celoti, obiskovalcem pa bosta na ogled od 17. decembra 2009 do 14. marca 2010.

Več fotografij si lahko ogledate tukaj.

 

 

NASKOV DVOREC

 

 

Mestna občina Maribor je z začetnimi deli pristopila k projektu obnove Naskovega dvorca že leta 2007: odkup dela objekta, konservatorski program in uspešno kandidirali na 2. razpis SVLR za sofinanciranje iz ESRR:

 

 

Operacijo »Obnova kulturnega spomenika Naskov dvorec v MB« delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij; prednostne usmeritve: »Regionalni razvojni programi«.

 

 

Pričetek projekta (oz. operacije) – julij 2007;

 

začetek gradbenih del – januar 2009;

 

predviden zaključek celovite obnove  - december  2009.

 

Celotna vrednost projekta (operacije):     3.229.881,00 EUR

 

od tega

 

znesek EU sofinanciranja (ESRR)          2.075.516,00 EUR

 

in znesek financiranja MOM                   1.154.365,00 EUR

 

 

Projekt poteka v skladu s predvidenim terminskim planom in je trenutno v fazi zaključevanja fizičnih del na stavbi in v pripravi vsebin za obnovljeni dvorec ter s tem zagotovitve vsaj štirih novih zaposlitev.

 

Postopno z zaključevanjem posameznih del smo izstavljali SVLR zahtevke za sofinanciranje in do novembra 2009 prejeli približno 2/3 predvidenih sredstev sofinanciranja.

 

 

Projektiranje in obnova:

 

V mesecu maju 2008 je bil objavljen javni razpis za arhitekturno rešitev obnove in projektiranje ter junija 2008 izbrana projektantska firma (Ar-rea - odgovorna arhitektka Maruša ZOREC).

 

Zaradi kratkih rokov vezanih na EU sofinancranje je bil rok za pripravo projektne dokumentacije zelo kratek. Projektna dokumentacija PGD je bila izdelana konec avgusta in še isti mesec na Upravno enoto vložen zahtevek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje smo pridobili na koncu leta 2008. Nekoliko pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je bil z javnim razpisom izbran tudi izvajalec GOI del (Granit d.d.), ki je z deli pričel v začetku leta 2009, ko je gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno.   

 

 

Zaradi zelo kratkih rokov izvedbe celotnega projekta smo že v fazi projektiranja naredili sondaže ometov, da bi bilo čim manj presenečenj v fazi fizične obnove. Kljub temu nas je dvorec v fazi ‘slačenja sten’ in rušenja predelnih sten, zaradi svoje spoštljive starosti, nenehno presenečal.

 

 

Vzhodni trakt je bil statično v mnogo slabšem stanju, kot je bilo predvideno, zato so bili izvedeni dodatni ukrepi, da ne bi prišlo do samoporušitve celotnega vzhodnega trakta.
Ostala presenečenja pa so se nanašala predvsem na kulturnozgodovinska odkritja, kot so:

 

-          primarni tlak v pritličju na SZ stavbe (bivša Semenarna),

 

-          poslikave sten in stropov v petih prostorih v 1. nadstropju  SZ trakta,

 

-          najdba historičnih parketov,

 

-          najden gotski portal, ki je vodil v prostor kapele v 1. nadstropju zahodnega trakta in

 

-          več drugih manjših kulturnozgodovinskih najdb.

 

 

Del teh kulturno zgodovinskih odkritij je restavriran ali kako drugače ohranjen in prezentiran ter se lepo prepleta z modernejšimi arhitekturnimi rešitvami, ostala kulturno zgodovinska odkritja so se konservirala ali kako drugače utrdila, da ne bi bila poškodovana med časom gradnje.

 

 

 

Zgodovina dvorca:

 

 

Na začetku leta 2008 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdelal konservatorski program,  na osnovi katerega so bila določena izhodišča za prenovo.

 

 

Zgodovina dvorca povzeta po konservatorskem programu:

 

 

»Prve omembe dvorca že v začetku 13. stoletja. Osrednja stavba in kapela sta bili zgrajeni v 14. stoletju, kasneje je bil dvorec večkrat prezidan. Baročne preureditve v 18. stoletju.
Današnji videz izhaja iz 18. stoletja, ko je postal plemiški reprezentančno stanovanjski objekt.
V vzhodnem traktu objekta je leta 1785 nastalo prvo mariborsko gledališče, ki je s svojim delovanjem, vse do 1806, vplivalo na kulturno življenje tedanjega Maribora.

 

 

Leta 1961 so uvrstili dvorec na seznam najpomembnejših kulturno-umetnostnih spomenikov v Sloveniji, iz leta 1964 pa izvirata sklep in odločba, da je hiša št. 30 v Vetrinjski ulici kulturno-umetnostni spomenik.

 

 

Leta 1992 je bil Naskov dvorec razglašen za spomenik lokalnega pomena, leta 2001 pa je bil vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (EŠD 6234).

 

 

Poimenovanja: Oreški dvor, Vetrinjski dvor, Naskov dvorec (slednje poimenovanje po usnjarju Alojzu Nasku, ki je dvorec kupil leta 1828).

 

 

Neuradno si ime Vetrinjski dvor deli z objektom na Vetrinjski 16,  ki se ga je neupravičeno 'oprijelo' to poimenovanje že v začetku 19. stoletja, ko se je uprava benediktinskega samostana iz Vetrinjske ulice 30 preselila v Vetrinjsko ulico 16.«


Ker je bilo eno prvih poimenovanj že od začetka 13. stoletja Vetrinjski dvor, ki se je uporabljalo vse do začetka 19. stoletja, so strokovnjaki za varovanje kulturne dediščine ponovno aktivirali postopek preimenovanja dvorca iz Naskov v Vetrinjski dvor.

 

 

Na ministrstvu za kulturo pravkar poteka postopek vpisa novega imena: ‘Vetrinjski dvor’ v register kulturne dediščine.

 

 

 

 

DALÍJEVA RAZSTAVA V NASKOVEM DVORCU

 

 

V Dalíjevem obsežnem opusu, slikarskem, oblikovalskem in celo kiparskem, predstavlja grafika tisto področje njegovega ustvarjanja, ki je njegovo umetnost približala širšemu krogu publike. Grafična dela so nastajala večinoma v serijah in izhajala v grafičnih mapah, grafika pa je bila za Dalíja odlična priložnost za ilustriranje literarnih del, ki so mu bila posebej blizu, ali si jih je želel likovno komentirati in jih po svoje nadgraditi. Najobsežnejši seriji ilustracij sta nastali za Dantejevo Božansko komedijo in Biblio Sacro. Oba cikla ilustracij spadata v njegovo drugo – »nuklearno-mistično« obdobje, ki ga zaznamuje združevanje religioznih vsebin z najnovejšimi znanstvenimi odkritji, predvsem atomske fizike in matematike. Dalí je z ilustracijami obema deloma podelil svojevrstno nadgradnjo, ki pa razumevanja teksta ne olajšuje, pač pa ga dodatno zapleta.

 

 

 

Biblia Sacra

 

 

Dalíjeve ilustracije za Biblio Sacro sestavlja 105 litografij in velja za najobsežnejše objavljeno Dalíjevo delo. Avtor ga je ustvarjal med letoma 1963 in 1969, naročnik pa je bil Dalíjev prijatelj pokrovitelj Giuseppe Albertto, ki si je zadal nalogo, da bo umetnika pripeljal k Bogu in s študijem Biblie tudi nazaj v zavetje katoliške cerkve. 

 

 

 

Božanska komedija

 

 

Nekaj povsem drugega pa je Dalíja gnalo v raziskovanje Dantejevega sveta in njegove Božanske komedije, saj se je s tem srednjeveškim literarnim genijem ukvarjal več desetletij. Italijanska vlada ga je leta 1950 ob sedemstoti obletnici Dantejevega rojstva najela, da za posebno izdajo Božanske komedije priskrbi ilustracije. Takrat je izdal, da to delo zrcali njegov lastni duhovni razvoj, kasneje pa kontroverzno izjavil, da Komedije ni nikoli bral.

 

 

Medtem ko pri ilustracijah za Komedijo lahko opazujemo vsaj nekatere glavne značilnosti ali »velike teme« njegove umetnosti, bi za ilustracije Biblije na prvi pogled komaj lahko rekli, da pripadajo Dalíju. Zanje je Dalí uporabil posebno tehniko streljanja barve na papir, t.i. buletizem, svoj lasten izum; iz ustreljenih pack barve je nato z različnimi tehničnimi pristopi dokončeval ilustracije. Nekatere izmed ilustracij se spogledujejo celo z abstrakcijo, čeprav je bil Dalí njen glasni nasprotnik, saj je po njegovem mnenju prava umetnost le tista, ki zmore podajati zgodbo.

 

 

V sklopu razstave bo v muzejski trgovinici moč kupiti številne publikacije o umetnosti in umetnikih, med njimi tudi literaturo o umetnosti Salvadorja Dalíja, ter ostale spominske izdelke.

 

 

 

Razstava Dalí bo na ogled vsak dan med 9.00 in 19.00 uro, vse dni v tednu, razen 25.12.2009 in 1.1.2010. Cena vstopnice za ogled razstave je 6,5 EUR, za študente in upokojence 5,5 EUR.

 

 

 

 


vodoravna delilna črta