Cena odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih
22.8.2003

Odgovori na najpogostejša vprašanja, ki so jih pripravili na Zavodu za varstvo okolja in Komunalni direkciji

Odgovori na nekatera pomembnejša vprašanja v zvezi s ceno odvajanja in čiščenja odpadnih voda:
  1. Obrazložitev obvez glede odvajanja in čiščenja odpadnih voda po državnih in občinskih predpisih.
    Ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda predpisujeta Uredba o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l.RS, št. 35/96, 21/03) in Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l.RS, št. 105/02), kjer so predpisane določene zahteve glede:
    • obveznega priključevanja na javno kanalizacijo, kjer je to mogoče,
    • obvez glede nepretočnih greznic,
    • čiščenje odpadnih voda tudi iz greznic na čistilnih napravah oz. izgradnja malih čistilnih naprav,
    • praznjenja greznic, ki ga zagotavlja izvajalec lokalne javne službe, ki vzpostavlja tudi evidenco o lastnikih in količini grezničnih odpadnih voda.
    Poudarili bi, da Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda (MUV, št. 14/02, 11/03) in Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v MOM (MUV, št. 2/03) ne govorita o konkretnih cenah odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Odlok določa način opravljanja javne službe odvajanja odpadnih voda. S pravilnikom o tarifnem sistemu pa se določajo elementi obračuna za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Oba dokumenta imata pravno podlago v zgoraj navedenih državnih predpisih.
    Cene komunalnih storitev se oblikujejo glede na določila iz navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb in glede na uredbo o predhodni prijavi cen komunalnih storitev. Na predlog strokovne službe pristojnega organa mestne uprave za gospodarske javne službe, Mestni svet sprejme sklep o ceni storitev npr. odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki jo mora potrditi Vlada. Šele na podlagi sklepa Vlade je cena potrjena in se lahko zaračunava uporabnikom.
  2. Zakaj je po novem na prejetem računu za postavko odvajanja odpadnih voda dodatno zaračunanih 20% h količini porabljene vode?
    Pravilnik o tarifnem sistemu v 4. členu govori, da se "odvajanje odpadnih voda obračunava po količini porabljene vode, v ceni odvajanja odpadnih voda pa je upoštevano tudi odvajanje padavinske vode. Delež padavinske vode je 20% k skupni količini porabljene oz. odvedene vode." V 10. členu je opredeljeno, da "bo po vzpostavitvi evidenc utrjenih površin, iz katerih padavinske vode prihajajo v javno kanalizacijo, obračun le teh po tem sistemu." V Mariboru je večina kanalizacije mešanega tipa, se pravi odvaja tako padavinsko kot ostalo odpadno vodo skupaj. Rezultati monitoringa odpadnih voda kanalizacije in CČN kažejo, da je padavinskih voda 20 pa tudi do 30 % v letni bilanci vseh vhodnih vod na CČN, kar je odvisno predvsem od hidrometeoroloških razmer v tekočem letu. Tako smo v pravilniku predvideli, da je delež padavinskih voda v povprečju 20%, kar se upošteva v višini cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
    Način plačevanja odvajanja padavinskih voda se bo izpolnjeval z vzpostavitvijo elektronske informatizacije - evidenc o površinah, iz katerih se padavinske odpadne vode iztekajo, evidenc lastništva površin in vzpostavitvijo elektronske zemljiške knjige ter dostop do podatkov.
    Ko bodo vzpostavljene navedene evidence, bomo preverili realno možnost obračuna odpadnih padavinskih voda, glede na prispevne utrjene površine, preko katerih se le-te iztekajo v kanalizacijo. Po mnenju Ministrstva za okolje, prostor in energijo in po izkušnjah nekaterih večjih slovenskih mest, je dejanski obračun padavinskih odpadnih voda nezanesljiv in je primerneje padavinske odpadne vode obračunati linearno glede na količino odpadnih voda.
  3. Kako se na območju MOM obračunavajo odpadne vode iz greznic za tiste uporabnike, ki niso priključeni na javno kanalizacijo in ali se jim zaračunava storitvena pristojbina čiščenja odpadnih voda?
    Glede na zgoraj navedeno državno uredbo o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda, "mora povzročitelj obremenitve na območju, kjer ni kanalizacije, svojo komunalno odpadno vodo pred odvajanjem neposredno v vode očistiti na komunalni čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiščenja. Odpadna voda se lahko zbira v nepretočni greznici, ko vir onesnaževanja z odvajanjem komunalne odpadne vode ne obremenjuje okolja za več kot 50 PE in sta nepretočna greznica in njeno praznjenje urejena na predpisan način".
    Glede na zgoraj naveden občinski odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda praznjenje greznic izvaja izvajalec lokalne javne službe, ki odpadno vodo odpelje na CČN. Stroški odvoza odpadnih voda iz greznic se obračunavajo po dejanskih stroških, glede na oddaljenost objekta od lokacije CČN in tip ter opremljenost vozila (cisterne) za prevoz odpadnih voda iz greznic. Stroški čiščenja pripeljanih odpadnih voda iz greznice, se na CČN obračunavajo na enak način kot komunalne odpadne vode in kot državna taksa za obremenjevanje voda glede na porabljeno vodo pri posameznem lastniku greznice.
    Državna taksa za odpadne vode iz greznic se obračunava v skladu z državno Uredbo o taksi za obremenjevanje vode (Ur.l. RS, št. 41/95)- v nadaljevanju uredba, ki določa višino, način obračunavanja, odmere in plačevanja takse za obremenjevanje vode. V skladu z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o taksi za obremenjevanje vode (Ur.l. RS, št. 8/96) - v nadaljevanju spremenjena uredba je po 4. točki 2. člena komunalna odpadna voda, voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Zavezanec za plačilo državne takse za odvajanje komunalne odpadne vode je izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in odpadne in padavinske vode na območju lokalne skupnosti, ki porazdeli plačila takse med uporabnike, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje ali imajo greznice, pri tem pa mora zavezanec upoštevati njihovo letno količino porabljene vode (2.odst.4.člena Uredbe v zvezi z 2. čl. spremenjene uredbe).
    Podatke glede evidence porabljene vode pridobiva Nigrad mesečno od Mariborskega vodovoda, kar pomeni, da ima podatke o porabljeni vodi za vse povzročitelje odpadne vode, tudi za tiste, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so pa priključeni na javni vodovod.
    Lastniki greznic ne plačujejo odvajanja odpadnih in padavinskih voda.
  4. Zakaj se zaračunava odpadna padavinska voda v sušnih mesecih, ko teh vod ni?
    Tako državna uredba o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda, kot občinski pravilnik o tarifnem sistemu za obračun odvajanja in čiščenja odpadnih voda, uvajata letno obračunsko obdobje, glede na analize letnih monitoringov količine in kvalitete odpadnih voda. Mesečno preračunavanje stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda in upoštevanje mesečnih hidrometeoroloških razmer, se pravi eventuelno izredno sušnih ali izredno deževnih mesecev, bi bilo iz operativnega stališča neracionalno.
  5. Zakaj se zaračunava storitvena pristojbina čiščenja odpadnih voda na območju občine Pesnica, ki ni priključena na CČN?
    Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda in tarifni sitem veljata samo za Mestno občino Maribor, zato ne moremo komentirati primera ravnanja z odpadnimi vodami občine Pesnica. Kanalizacijski sitem občine Pesnica ne gravitira na CČN Maribor, zato bo občina Pesnica sama uredila problematiko čiščenja svojih odpadnih voda.
  6. Zakaj imamo v letošnjem letu že drugo povišanje cen za plačilo storitvene pristojbine čiščenja odpadnih voda?
    Mestni svet Mestne občine Maribor je na 3. seji 24. februarja 2003 določil cene za opravljanje komunalnih storitev v letu 2003. Te cene so pričele veljati v roku meseca dni od prijave cen na Ministrstvo za gospodarstvo na osnovi Uredbe Vlade Republike Slovenije o predhodni prijavi cen.
    Prav tako je Mestna občina Maribor prevzela plačilo dela storitvene pristojbine čiščenja odpadnih voda za obdobje od aprila do junija 2003 z najetjem kredita, zato je polno plačilo v višini 180 SIT/m3 nastopilo šele s 01.07.2003.

Pripravili:

Vili EISENHUT, univ.dipl.inž.el.
direktor Komunalne direkcije


Dr. Vesna SMAKA - KINCL, univ. dipl.inž.
direktorica Zavoda za varstvo okolja


Olga MRAVLJE, univ. dipl. biol.
Svetovalka I. - za varstvo in gospodarjenje z vodami