Urban Soil 4 Food izglasovan za najboljši zelen naložbeni projekt
24.3.2020


Januarja letos je v Portu na Portugalskem potekala mednarodna konferenca CITIES Forum 2020. Na konferenci sta bila Maribor in projekt Urban Soil 4 Food (Urbana zemljina za hrano), financiran iz programa Urban Innovative Actions, predstavljena evropski komisarki za kohezijo in reforme Elisi Ferreira. Del konference je bila tudi razstava dobrih urbanih praks, na kateri se je predstavilo kar 53 evropskih projektov. Med vsemi projekti je bil na javnem glasovanju prav projekt Urban soil 4 Food izglasovan za najboljši zelen naložbeni projekt. Certifikat, ki ga podeljuje Evropska komisija, je priznanje za odlično zastavljen in izpeljan projekt. Maribor je bil tako prepoznan kot eno najbolj inovativnih mest in zanesljiv partner pri projektnem delu.


Projekt Urbana zemlja za hrano – za višjo kakovost življenja v mestu 

(objavljeno v reviji Kontakt, februar 2020, dostopno tukaj)


Mestna občina Maribor od leta 2017 izvaja družbeno-inovativni projekt Urban Soil 4 Food (Urbana zemljina za hrano), ki na trajnosten način povezuje mestno okolje in kmetijstvo.


Zelena in trajnostna je edina prava smer razvoja, saj zapoveduje varovanje narave in skrb za okolje. Za zanamce želimo ohraniti lepote in naravne danosti našega mesta, zato si tudi Mestna občina Maribor (MOM) prizadeva v mestu urediti več zelenih pasov. Ti dvigujejo samo kakovost bivanja v mestu, hkrati pa so zelene površine zelo pomembne za samooskrbo meščanov.


S tem v mislih je mariborska občina že leta 2017 pristopila k projektu Urbana zemlja za hrano. To je primer inovativnega in prenosljivega projekta, za katerega je Maribor od Evropskega sklada za regionalni razvoj dobil nagrado in finančna sredstva v višini skoraj treh milijonov evrov.


Cilj projekta je razviti postopke, po katerih bomo lahko iz bioloških odpadkov, ki jih ustvarimo v mestu, pridobili zemljo za uporabo v mestnih javnih nasadih, rastlinjakih in vrtovih. Tako bomo občankam in občanom omogočili večjo prehrambno samozadostnost in zmanjšali ogljični odtis. Občane želimo spodbuditi za »mikro« mestno vrtnarjenje po načelu krožne ekonomije. V okviru projekta je vzpostavljen tudi kmetijsko-živilski laboratorij za razvoj in testiranje inovativnih pilotskih konceptov, na primer urbano cvetje za urbane čebele.


Projekt Urbana zemljina za hrano je inovativen predvsem v tem, da gre za družbeno inovacijo, ki na trajnosten način povezuje mestno okolje in kmetijstvo. Osem projektnih partnerjev bo v treh letih razvilo varno in certificirano zemljino s stransko proizvodnjo energije, kar bomo uresničili skozi tehnologije fermentacije, pirolize in homogenizacije. Projekt je kot inovativen in hkrati kot prenosljiv na druga mesta prepoznala tudi Evropska unija. Iniciativa Urban Innovative Actions (UIA), ki deluje v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, nam je zato za njegovo uresničitev odobrila skoraj 3 milijone nepovratnih sredstev.


V projekt je vključenih več partnerjev, nosilka pa je MOM, ki projekt vodi v sodelovanju z Inštitutom za inovacije in podjetništvo, organizacijo AKTIVIRAJ SE, E-zavodom, Inštitutom Wcycle Maribor, Snago, Deltaplanom in ZAG.


Projekt bi radi sklenili z razvojem certifikatov in patentov, tako da bi tehnologija mestne zemljine postala mednarodno priznana.


V svojem zadnjem letu se projekt dejavno razvija. Predvidoma letos bomo uporabili urbano zemljino, za njeno izdelovanje pripravljamo pilotno napravo. Učinke projekta sicer med samim izvajanjem merimo na različne načine, saj tudi vključuje različne dejavnosti. Če merimo uspešnost prenosa znanja, moramo govoriti o številu udeležencev na delavnicah (do sedaj več kot 250 oseb). Pomembni so rezultati laboratorijskih testov in poskusov pravilne določitve mešanice za proizvodnjo zemljine, veliko pa je o uspešnosti projekta povedal tudi odziv na javni poziv za oddajo vrtov v zakup. Na MOM želimo, da po zaključku projekta (sredstva so zagotovljena do novembra 2020) ostanejo in se razvijajo novi urbani vrtovi pod Pekrsko gorco, da je projekt Urbana zemljina za hrano zares uspešen, pa bomo lahko rekli, ko bomo urbano zemljino proizvajali in uspešno uporabljali – še prej pa seveda pridobili certifikat za njeno uporabo v pridelavi hrane.


Ker je »zeleno« za MOM ena izmed ključnih razvojnih usmeritev, občina kandidira tudi za naziv Zelena prestolnica Evrope 2022. To je vsekakor dobra priložnost, da v Mariboru preverimo kako uspešni smo na svoji »zeleni« poti. Obetamo si lahko kakovostne povratne informacije, s pomočjo katerih bomo lahko samo še uspešnejši.










Priloge
 Certifikat Evropske komisije