Odziv MO Maribor na Porevizijsko poročilo Računskega sodišča
vodoravna delilna črta
10.1.2017

 

Na Mestni občini Maribor smo prejeli Porevizijsko poročilo Računskega sodišča Mestne občine Maribor o pravilnosti dela poslovanja Mestne občine Maribor, št. 324-1/2015/28 z dne 9. 8. 2016 (v nadaljevanju: revizijsko poročilo), ki se nanaša na odzivno poročilo s popravljalnimi ukrepi Mestne občine Maribor. Odzivno poročilo je MO Maribor pripravila v zakonskem roku. Računsko sodišče je ocenilo, da je verodostojno, in ugotovilo, da so izkazani popravljalni ukrepi, ki jih MO Maribor sprejela za odpravo nepravilnosti, zadovoljivi.
 
Izkazalo se je, da so strokovne službe pod vodstvom v.d. direktorja mestne uprave MO Maribor opravile vse naloge skladno s pričakovanji Računskega sodišča in župana MO Maribor dr. Andreja Fištravca.  Ob tem pa bi želeli opozoriti zakonodajalca, da bi bilo smiselno bolje obrazložiti določene zakonske pogoje za sklepanje t.i. »in-house« naročil ter opredeliti možnosti in obseg sodelovanja s podizvajalci. Prepričani smo, da bi jasen zakonski okvir na tem področju olajšal delo vseh, ki se z javnim naročanje oz. ugotavljanjem pravilnosti le-teh ukvarjajo, kot tudi preprečil morebitne anomalije, ki jih zakon v tej obliki dopušča.
 
Želeli bi si, da bi Računsko sodišče pri revizijah občin preverjal tudi zakonitost in pravilnost ne samo odhodkovne strani temveč tudi prihodkovne. Zlasti financiranje zakonsko obveznih nalog, ki jih lokalnim skupnostim nalaga država. Predvsem zato, ker se Ministrstvo za finance sklicuje na mnenje Računskega sodišča, da so za vzdržnost javnih financ skupaj z državnimi organi odgovorne tudi lokalne skupnosti. Zato je nujno pri pregledu poslovanja le-teh preveriti tudi prihodkovno stran s strani neodvisnega državnega organa in na ta način prejeti celovito sliko neke lokalne skupnosti oz. področja kot celote. Na ta način ne bo nobenega dvoma, koliko stane posamezno lokalno skupnost izvajanje zakonsko določenih nalog in koliko bi za to ta lokalna skupnost morala prejeti sredstev iz namenskega vira.
 
Računsko sodišče preverja tudi racionalnost in ekonomičnost porabe teh sredstev ne samo zakonitost. S tem bi bil oblikovan sistem kontrole tako porabe, kot tudi prihodkov lokalnih skupnosti. Prišli bi do jasne slike o primerni porabi posamezne lokalne skupnosti, ki bi bila natančno izračunana, s preverjeno ekonomičnostjo, racionalnostjo in posledično jasno določnimi potrebnimi namenskimi prihodki in to potrjenimi s strani najvišjega neodvisnega revizorskega organa v državi. 

vodoravna delilna črta