Ponovoletni sprejem župana v Kazinski dvorani SNG Maribor
vodoravna delilna črta
7.1.2016

 

Včeraj je župan dr. Andrej Fištravec, v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, sprejel častne občane in  predstavnike kulture, izobraževanja, športa, gospodarstva, turizma, šolstva ter politike.

 

 

Po uvodni pesmi v izvedbi zbora osnovne šole Bratov Polančičev, z dirigentko gospo Majdo Gorjup in spremljavo na klavirju gospoda Bojana Goriča, je župan nagovoril zbrane v dvorani.

 

 

Županov govor objavljamo v celoti.

 

 

Preostanek slik je na ogled v galeriji. 

 

 

Dragi in spoštovani,

 

 

gospod rektor Univerze v Mariboru in drugi predstavniki verskih skupnosti,  poslanci državnega zbora, državni sekretar, predstavniki državnih institucij, župani sosednjih občin, , direktor Mestne uprave, podžupana, članice in člani mestnega sveta ter odborov in komisij mestnega sveta Mestne občine Maribor, predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, bivši župani, častni občani, častni konzuli, predstavniki gospodarstva, Štajerske gospodarske zbornice, Območno obrtne-podjetniške zbornice, vzgojno–izobraževalnega, kulturnega, političnega, zdravstvenega, socialnega, humanitarnega ter športnega življenja, slovenske vojske, policije, gasilskih in veteranskih organizacij ter predstavniki medijev. Lepo pozdravljeni in dobrodošli na po-novoletnem sprejemu. Vesel sem, da ste se odzvali v tako velikem številu in da bomo lahko skupaj nazdravili vstopu v novo leto, za katerega verjamem, da bo tudi zaradi našega sodelovanja, uspešno leto.

 

 

 
Pred iztekom starega leta je zmeraj veliko govora o prihodnjem letu, pripravljajo se strokovne in laične ocene, kaj lahko v novem letu pričakujemo, kakšna bo politična slika, kakšne bodo ekonomske in socialne razmere, torej: kakšno bo naše življenje v naslednjem letu. Sam se veliko sprašujem o prihodnosti. Ker pa vem, da se je prihodnost vedno znova pravkar začela, sem pristaš realnih ocen sedanjosti na eni strani, na drugi strani pa si ne morem kaj, da nisem vedno znova optimističen. Prepričan sem namreč, da je tisto, kar človek vidi, v veliki meri odvisno od tega, kako gleda. In če je pogled optimističen, potem je tudi svet, ki ga človek ustvarja, pozitiven in boljši.

 

 

Leto, ki je za nami, ni bilo lahko. Vendar je bilo uspešno:

 

 

-          Maribor je po 30 letih dobil novo, težko pričakovano fiziatrijo,

 

 

-          nadaljevali smo s pospešeno obnovo vrtcev in osnovnih šol: če omenim največji več kot dva-milijonski projekt dogradnja dodatnih prostorov in energetske sanacije obeh telovadnic na Osnovni šoli Toneta Čufarja,

 

 

-          Piramida, eden od prepoznavnih mestnih simbolov Maribora in vinska trta na njej, je dobila odgovorne in idej-polne nove upravljavce,

 

 

-          V mestu beležimo več kot 20% porast turizma,

 

 

-          V Mariboru smo za potrebe socialnega podjetništva počrpali največ denarja v Sloveniji,

 

 

-          Tkalka je postala najboljši co-working center v Sloveniji

 

 

-          Z obnovo smo pridobili čudovit prireditveni prostor in pod-prostor Minoritske cerkve,

 

 

-          Postali smo najbolj prepoznavno slovensko mesto, ki se odpira v svet in išče nove poslovne priložnosti na najhitreje rastočih svetovnih trgih,

 

 

-          Prav tako smo prvi v Sloveniji začeli proučevati možnosti uvedbe novih oblik participatornosti pri pripravi proračuna – uspešno smo izvedli pilotni poskus v MČ Radvanje.

 

 

Dosežki, o katerih sem pravkar govoril in z njimi podprl oceno, da je minulo leto bilo uspešno za Maribor, seveda niso odraz zgolj lokalnih moči in prizadevanj. Po mnogočem so odvisni od širšega okolja regije, širšega okolja države in nacionalnih politik ter seveda možnosti, ki jih ponuja mednarodno okolje, predvsem Evropska unija. Ko govorim o dejavnikih, ki pomembno vplivajo na razvoj mesta, ne morem mimo zgodbe, ki se imenuje krivično nizka povprečnina, ki nam jo je pripravljena odmeriti država za izvajanje zakonsko obveznih nalog, ki jih občine izvajamo. Če smo ob koncu predpreteklega leta bili v zgodbi o krivično nizki povprečnini še osamljeni v slovenskem merilu, ko smo na to opozorili, sedaj lahko povem, da so naše stališče povzela vsa tri združenja slovenskih občin. Tudi samo ministrstvo za finance priznava, da je primerna povprečnina, ki omogoča izvedbo vseh zakonsko obveznih nalog, 652 EUR na prebivalca (čeprav istočasno namenja v letih 2016 in 2017 za to samo 523 EUR na prebivalca). Pri tem ne gre samo za številke, pri tem ne gre samo za stisko občanov in občank na področju sociale, kulture, komunale, varovanja okolja in tako naprej, ker manj kvalitetno in kvantitetno uresničujejo svoje potrebe, ampak gre za mnogo globlji problem: Država kot aparat in garant temeljnih človekovih pravic (med katere sodi tudi pravna varnost) se sama ne drži zakonov, ki jih je sprejela. To pomeni, da sama ruši pravni red, ki velja v Sloveniji. Sociološko hladno lahko to označim s pojmom anomije, v vsakdanjem življenju pa to pomeni, da vedno bolj živimo v državi, kjer ne obstajajo ista pravila za vse. Z grozljivo posledico fiktivnega reda in vsesplošnega nereda.

 

 

Če govorim o širšem okolju, v katerem živi in dela mesto Maribor, potem lahko povem, da sem skupaj s sodelavci ustvaril kvalitetno, konstruktivno in zelo dobro sodelovanje z občinami severovzhodne Slovenije - ne glede na to, da je Maribor še prevečkrat dolžnik marsičesa v teh odnosih. Na eni strani je bila delitev občin pred leti delana na način, da niso bila urejena premoženjsko pravna vprašanja med matičnimi občinami in novo nastalimi občinami. Na drugi strani pa tudi ni bila vzpostavljena pokrajinska raven odločanja med občinami in državo. V Sloveniji sicer imamo statistične regije, nimamo pa delujočih pokrajin. Tudi zato z velikim veseljem podpiram iniciativo ptujskega županskega kolega, da skupaj z občinami Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica gradimo od spodaj navzgor t.i. urbano regijo. Pristop je preprost: skupaj bomo delali projekte, od katerih bomo imeli vsi korist.

 

 

In tukaj potem pridem do našega mesta, mesta Maribor. Mesta polnega izzivov in priložnosti, mesta, ki še vedno čaka na pogum in odločnost skupnega delovanja. Dolgo je zorelo in sedaj tudi dokončno dozorelo zavedanje, da bomo premik na ravni mesta lahko dosegli le skupaj. Res je, da nam nekateri očitajo pomanjkanje vizije. Vendar to preprosto ni točno, saj ima mesto na eni strani kar nekaj dokumentov, ki jasno izrisujejo vizijo prihodnjih socialnih in komunalnih politik mesta, na drugi strani pa prav sedaj med drugim potekajo intenzivna pogovarjanja in dogovarjanja v zvezi z dokumentom Rad imam Maribor ki sem ga s sodelavci pred novim letom dal v javno razpravo. Sam menim, da mestu ni treba biti nerodno, kar se tiče tako imenovanega pomanjkanja vizije na primer v odnosu do države, saj Slovenija že nekaj časa nima strategije razvoja, še več: strategijo razvoja nam v tem trenutku pišejo eksperti OECD v Parizu.

 

 

Prepričan sem, da bomo v Mariboru zmogli doseči raven skupnega dela, pri katerem niso pomembne napake in slabosti drugih ampak je pomembno tisto, kar je pri drugih dobrega in povezovalnega. Menim, da je po 2000 letih že čas, da se zavemo evangelijske prispodobe, da tisti, ki neprestano vidi iver v očesu drugega, ne vidi bruna v lastnem očesu. Temu novemu socialnemu dialogu v mestu je namenjeno partnerstvo Rad imam Maribor, ki bo (vsaj po prvih odzivih) preraslo v akcijski dokument prioritetnih projektov in procesov, ki so potrebni tako za kvalitetno delovanje vseh mestnih struktur kot za ponovni dvig mesta.

 

 

V zvezi z Mariborom se prevečkrat pozablja, da ni samo pretekla industrijska prestolnica Slovenije, ampak je tudi še vedno močno industrijsko mesto ter velik zaposlovalec z zornega kota Slovenije. Gospodarski subjekti s sedežem v mestu so v zadnjem letu pridelali dodatnih 1.100 delovnih mest, tako da jih danes, konec oktobra 2015, beležimo 57.000. Teh 57.000 delovnih mest je sedaj nekako na ravni maja 2012. Najvišjo stopnjo zaposlenosti, 68.000 delovnih mest, pa smo v Mariboru imeli v začetku leta 2008. Sam verjamem, da nam bo skupaj uspelo do konca mandata to število dvigniti na vsaj 60.000 delovnih mest.

 

 

Številka 1.100 novih delovnih mest v zadnjem letu je sama po sebi pomenljiva, še bolj pomembno pa je to, da v zadnjih treh letih beležimo trend rasti. O pogojih gospodarjenja v mestu in Sloveniji veste seveda največ spoštovani direktorji in direktorice podjetij, ki ste danes tukaj prisotni. Rečem pa lahko, da si bom s svojo ekipo še naprej zavzemal pomagati tam, kjer občina lahko pomaga. Tako z manjšimi podporami, ki jih znotraj proračuna zmoremo (samozaposlitve, podpora socialnemu podjetništvu, Start- up podjetjem, internacionalizacija lokalnega gospodarstva in podobno), kot s hitrim delovanjem mestne uprave (na primer pri spremembah prostorskih dokumentov za potrebe novih investicij), kot z »lobiranjem« župana in podpiranjem pozitivnih sprememb znotraj posameznih ministrstev. Pri tem konkretno mislim in podpiram idejo ministra za gospodarstvo, da bo dosegel možnost prodaje občinskih zemljišč za nove investicije po simbolični ceni, s čimer bomo postali konkurenčni državam v naši neposredni bližini.

 

 

Pomemben vsebinski dosežek preteklega leta je tudi podpis protokola o sodelovanju z Univerzo v Mariboru, saj se na ta način nadaljuje politika iskanja skupnih sinergij med mestom, Univerzo ter v nadaljevanju z gospodarstvom. Prepričan sem, da razvojnega preboja mesta ne bo mogoče narediti mimo ali brez Univerze. Kvalitetno znanje je danes neobhoden pogoj za kakršenkoli korak na bolje. Pri tem ima Univerza velike notranje potenciale, ki niso nujno povezani z dodatnim denarjem ali gospodarstva ali države. Opravičujem se, če se sedaj delam pametnega za druge, vendar naj mi bo dovoljeno, saj sam tudi konec koncev prihajam iz Univerze. Kaj mislim s tem, ko govorim o velikih notranjih potencialih? S tem mislim na to, da Univerza še ni sprostila vseh svojih kapacitet na področju aplikacije znanja v vsakodnevno prakso gospodarskih in negospodarskih industrij. Res je, da je to delno storila in počenja na komercialni osnovi, vendar menim, da ima še ogromno skritih rezerv na prenosu znanja v vsakodnevno življenje, ko bo ta prenos prepoznala kot enakovredno akademsko odličnost, kot sta raziskovalno in znanstveno delo.

 

 

Maribor je najlepše mesto v Sloveniji. Njegova lepota izvira iz kulturne, geografske in urbane preteklosti mesta in seveda izvira od vsakokratnih ljudi, ki živimo v tem mestu. Današnji sprejem dokazuje, da nas ni malo, ki verjamemo vase in v Maribor in ki nam ni težko poosebljati lepoto mesta in ljudi, ki živimo v njem. Prepričan sem, da smo tudi toliko svobodni, da vsa mestna preteklost in lepota deluje v nas kot živa sila in moč reševanja vsakodnevnih izzivov na način da, vedno znova najdemo optimistične rešitve, da vedno znova najdemo nekaj pozitivnega pri drugem ali drugih, da potem z roko v roki v pestrosti naših različnosti hodimo vsak svojemu jutru naproti, ki nad mestom, najlepšim mestu v Sloveniji, gradi rešitve in delovanje lepšega in boljšega vsakdana.

 

 

Dragi in spoštovani, dovolite mi, da vam še enkrat iz vsega srca zaželim zdravo, izzivov in konstruktivnih rešitev le-teh novo leto 2016. Z željo, da nihče od nas, ki tako ali drugače opravlja pomembno delo v mestu  ne pozabi najprej na svoje najbližje in na vse ostale, ki tudi živimo tukaj.

 

 

Srečno!

 

 

 

vodoravna delilna črta