Občina Maribor
Slovensko-madžarski multimedijski kulinarični dogodek ob mednarodnem dnevu celiakije / 31.5.2013 ob 10.00

 

 

 

Mestna občina Maribor in Slovensko društvo za celiakijo bosta ob mednarodnem dnevu celiakije v restavraciji Rožmarin pripravila multimedijski kulinarični dogodek, ki so ga poimenovali »Brezglutenska dieta? Nič bat!«. Dogodek sodi v okvir evropskega projekta LQ-CELIAC, na njem pa bosta strokovnjakinji za pripravo brezglutenske prehrane v živo pripravljali značilne slovenske in madžarske jedi iz sestavin, ki so primerne za bolnike s celiakijo. Ob tem bosta predstavili tudi pravila priprave brezglutenske hrane in izdali nekaj svojih kuharskih skrivnosti, s pomočjo katerih bodo bolniki s celiakijo lažje sami pripravljali okusne jedi brez glutena. »Mestna občina Maribor se zaveda družbene odgovornosti projekta in svoje odgovornosti do skupin ljudi, ki so zaradi bolezni potisnjeni na obrobje. Na podlagi pozitivnih izkušenj, ki smo jih dobili v okviru projekta LQ-CELIAC, želimo aktivnosti osveščanja o pomenu celiakije nadaljevati, vključiti pa si želimo tudi druge regije in aktivnosti razširiti na druge pomembne kronične bolezni, ki lahko vodijo v neenakosti,« je poudaril župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec.
 
Dogodek se bo odvijal za stekleno steno, pod vrtljivo kamero, v kuhinji restavracije Rožmarin. Ker je v njej le omejen prostor za obiskovalce, bo dogajanje mogoče spremljati tudi na platnu v jedilnici. Vse pripravljene dobrote bodo obiskovalci lahko poskusili in se prepričali, da tudi brezglutenska dieta omogoča raznolik in slasten način zdravega prehranjevanja.
 
Slovenska kuharica brezglutenskih dobrot bo Majda Jurše, ki ima s pripravo brezglutenskih jedi že vrsto izkušenj, saj se je s celiakijo srečala pred 19 leti, ko so to bolezen odkrili pri njenem sinu. Zadnja leta svoje znanje in izkušnje vztrajno prenaša celiakašem in vsem, ki jih zanima brezglutenska dieta, zato se je vpisala tudi na višjo živilsko šolo in jo uspešno končala. »Na začetku je priprava jedi z brezglutensko moko precej težja kot z navadno moko. Pravzaprav ne gre za moko v klasičnem pomenu besede, temveč za mešanico sestavin, ki z nekaj spretnosti in posebnimi recepti, omogočajo pripravo cele vrste dobrot. Tako lahko pripravimo čudovito biskvitno testo ali pa odlične žgance in gobovo juho, ki sta pomembni slovenski tradicionalni jedi. Pri gnetenju testa za kruh (in vseh drugih oblik testa) je potrebne precej več tekočine, kot pri običajni moki, kruh pa je precej manj puhast in mehak, vendar smo tudi to s pomočjo volje in preizkušanjem različnih receptov že osvojili. Najboljše testo dobimo, če brezglutenski moki primešamo še kakšno živilo, na primer krompir, riž, različna semena ali začimbe. Precej večji izziv predstavlja vlečeno testo, ki ga je iz brezglutenske moke praktično nemogoče pripraviti. Pomagamo si tako, da vlečeno testo razvaljamo resnično na tanko. Z voljo in nekaj spretnosti se da tudi iz brezglutenske moke narediti prav vse,« zagotavlja Majda Jurše, ki bo tokrat pripravila domače njoke s šparglji in kozicami ter jabolčni zavitek.
 
Madžarski del kuharskega dvojca bo Tünde Danné Kumánovich, kuharska mojstrica iz wellness in golf resorta Greenfield Hotela v kraju Bükfürdő, v osrčju zahodne madžarske termalne regije, ki je znana po svojih vročih vrelcih. Pri pripravi tipičnih madžarskih brezglutenskih jedi ji bosta pomagala mož Zsolt Dan, vodja restavracije hotela Spirit, in Gabi Hajós, soproga Attile Hajósa, predsednika Društva za celiakijo železne županije iz mesta Szombathely. Svojim gostom bodo postregli s piščančjim paprikašem z domačimi vlivanci in palačinkami.
 
Kot pojasnjuje direktor restavracije Rožmarin Saša Arsenovič, so v Rožmarinu z veseljem sprejeli pobudo za pripravo multimedijskega kulinaričnega dogodka, saj število gostov s celiakijo tudi pri njih narašča, sami pa so se tako naučili veliko novega o pravilni in okusni pripravi dietne hrane brez glutena. »Priprava brezglutenskih jedi je za nas velik zalogaj, saj je potrebno veliko previdnosti pri izbiri sestavin in pripravi jedi. Največji izziv nam predstavljajo predvsem jedi iz brezglutenske moke, ki zahtevajo posebne recepte in nekaj dodatne spretnosti. Celiakašem sedaj ponujamo jedi iz naše stalne ponudbe, ki ne vsebujejo glutena, v prihodnosti pa želimo jedilnik nadgraditi in ga popestriti tudi z drugimi jedmi, ki so primerne za prehrano bolnikov s celiakijo. Tako se že dogovarjamo z dobavitelji brezglutenske moke, iz katere bomo pripravljali sveže brezglutenske testenine, kar bo gotovo dobrodošla sprememba za naše goste,« še dodaja Saša Arsenovič.
 
Gostujočima kuharicama bodo pomagali tudi kuharji restavracije Rožmarin pod vodstvom Miša Krojsla, ta dan pa bodo brezglutenskega kosila, poleg obiskovalcev dogodka, deležni tudi njihovi stalni gostje. Dogodku ob dnevu celiakije se je pridružila tudi kavarna Barista, ki bo ta dan ob kavi ponujala brezglutenske piškote.
 
Po zaključku kulinaričnega dogodka v Rožmarinu bo v Kulturno – informacijskem središču EPM ob 13. uri še uradna otvoritev razstave projekta LQ-CELIAC. Na ogled bo razstava dokumentarnih fotografij Anite Kirbiš, članice Foto kluba Maribor, ki je v vrtcu Otona Župančiča v Mariboru obeležila delavnico priprave brezglutenskih piškotov in predstavitev slikanice Pšenička Potička in Lukčeva brezglutenska dieta.
 
V soboto, 1. 6. 2013 bomo v Mariboru gostili več kot 100 bolnikov s celiakijo iz Slovenije in Madžarske in tako z bogatim celodnevnim programom obeležili mednarodni dan celiakije.
 
 
DODATNE INFORMACIJE
 
Glavni rezultati projekta LQ-CELIAC
Od začetka projekta LQ-CELIAC decembra 2011 je bilo izvedenih okoli 40 različnih dogodkov, med drugim tabora mladih in odraslih bolnikov s celiakijo. Na številnih delavnicah priprave brezglutenske prehrane je sodelovalo več kot 150 udeležencev, strokovnim predavanjem pa je prisluhnilo več kot 1500 udeležencev. Izdali so tudi 11 publikacij, med drugim prvo slikanico za predšolske otroke o brezglutenski dieti, letake za različne ciljne skupine, zbornik projekta in projektni časopis. 
 
Najnovejši pridobitvi med publikacijami sta letak in nalepka za gostince, ki vsebujeta osnovna navodila za pripravo brezglutenskih obrokov. Publikaciji sta nastali z namenom osveščanja o potrebah gostov s celiakijo ter kot spodbuda gostincem, da na svoje jedilnike uvrstijo tudi brezglutenske jedi.
 
Med najpomembnejše aktivnosti projekta sodi izobraževanje in osveščanje dijakov in zaposlenih na srednjih šolah v Podravju in Pomurju ter otrok, vzgojiteljev in staršev v vrtcih regije Vas na Madžarskem. V okviru projekta LQ-CELIAC so doslej testirali že več kot 1100 otrok in dijakov, skupno 15 preiskovancev pa so usmerili v nadaljnjo diagnostiko na Kliniko za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru in v regijsko bolnišnico Markusovszky v Szombathelyu.
 
Od novembra lani, ko so na slovenski strani začeli z raziskavo, so izobraževanja in testiranja izvedli na Srednji prometni šoli Maribor, Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota ter na Srednji šoli za prehrano in živilstvo Maribor. Junija načrtujejo zaključno testiranje na Ptuju, rezultate raziskave, ki jo je odobrila Republiška komisija za medicinsko etiko, pa bodo partnerji projekta LQ-CELIAC z obeh strani slovensko - madžarske meje predstavili v začetku prihodnjega leta, ko bodo s testiranjem v vrtcih zaključili tudi madžarski partnerji.
 
O projektu LQ-CELIAC
V projekt LQ–CELIAC je vključenih pet projektnih partnerjev iz Slovenije in Madžarske – Mestna občina Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor, Slovensko društvo za celiakijo ter regijska bolnišnica Szombathely in Društvo za celiakijo Železne županije iz mesta Szombathely.  Do junija 2014 bodo izvedli serijo aktivnosti, s katerimi želijo odkriti nove bolnike s celiakijo, povečati ozaveščenost širše javnosti o problematiki bolezni, izboljšati življenje bolnikov s celiakijo na obmejnem območju severovzhodne Slovenije in jugozahodne Madžarske ter povečati njihovo čezmejno mobilnost. Projekt v vrednosti 627.000 EUR sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013.
 
O celiakiji in brezglutenski dieti
Celiakija je kronična sistemska bolezen, ki nastane zaradi imunske reakcije ob uživanju glutena. Bolniki morajo zaradi tega iz svoje prehrane izključiti vse prehranske izdelke, ki vsebujejo gluten (beljakovina, ki se nahaja v pšenici, ječmenu, rži in v manjši meri tudi v ovsu). Kot posledica uživanja glutena se pri bolnikih najpogosteje pojavljajo prebavne motnje in težave zaradi  pomanjkanja nekaterih pomembnih sestavin hrane. Bolezen se vse pogosteje kaže z neznačilnimi znaki in lahko prizadene številne organske sisteme. Številne hude zaplete celiakije, ki so posledica neprepoznane ali slabo zdravljene bolezni, lahko preprečimo predvsem z zgodnjim odkrivanjem in pravočasnim zdravljenjem bolezni z brezglutensko dieto.
 
Po rezultatih trenutnih raziskav se celiakija pojavlja pri več kot 1% celotne populacije, kar bolezen uvršča med najpogostejše kronične bolezni razvitega sveta nasploh. Diagnosticiranje bolnikov s celiakijo je v številnih regijah Evrope žal še vedno nezadostno, kar velja še posebno za območja, ki so oddaljena od pomembnih medicinskih središč. Nemalokrat se tako zgodi, da bolnik diagnozo od pojava prvih simptomov išče tudi več kot 10 let.
 
Edini način zdravljenja celiakije je stroga doživljenjska brezglutenska dieta, saj že najmanjše količine glutena (20 ppm oz. delcev na milijon) v prehrani teh bolnikov lahko privedejo do hudih zapletov bolezni in lahko vodijo celo v razvoj malignih bolezni.
 


Priloge
 Vabilo na multimedijski kulinarični dogodek »Brezglutenska dieta Nič bat« v Rožmarinu
Mestna občina Maribor • Ulica heroja Staneta 1 • mestna.obcina@maribor.si • tel.: 02/22 01 000
Pravno obvestiloVarstvo osebnih podatkov
rss
Facebook MOM