Občina Maribor
Ob raziskavi Kapljica krvi se tudi živilci spoznavajo s celiakijo

 V izobraževalnem centru Piramida v Mariboru je potekal že četrti sklop raziskave Kapljica krvi. Raziskava o pogostosti celiakije med mladostniki severovzhodne Slovenije, pod vodstvom Mestne občine Maribor, poteka v okviru projekta LQ-CELIAC, tokrat pa so se s celiakijo in pomenom brezglutenske diete srečali dijaki Srednje šole za prehrano in živilstvo Maribor, študenti Višje strokovne šole za prehrano in živilstvo Maribor ter strokovni delavci obeh šol.
 
Tudi tokrat so strokovni delavci Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru s hitrimi testi preverjali prisotnost oziroma odsotnost protiteles, ki nakazujejo na celiakijo. Podobno kot pri sladkorni bolezni, kjer iz konice prsta odvzamejo nekaj kapljic krvi, ki jo nato analizirajo, so testirali več kot 140 dijakov. V okviru današnje raziskave je testiranje pokazalo sum na celiakijo pri eni dijakinji, ki so jo napotili v nadaljnjo obravnavo. Poleg testiranja so udeleženci prisluhnili tudi strokovnemu predavanju, na katerem sta o celiakiji spregovorila specialist pediater dr. Jernej Dolinšek, dr. med. in dr. Tomaž Krenčnik, dr. med., oba s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki je referenčni center za celiakijo v Sloveniji.
 
Kot poudarja dr. Jernej Dolinšek, je poznavanje celiakije in pomena stroge brezglutenske diete izrednega pomena tako za zdravstvene kot za delavce živilske stroke: »Gre za pomembno verigo, ki povezuje bolnika, zdravstvenega delavca in živilskega strokovnjaka. Le če vsi sodelujejo, lahko ohranijo najvišjo stopnjo zdravja bolnika. Zdravstveni delavci morajo na bolezen posumiti čim prej in bolnike usmeriti v nadaljnjo obravnavo oz. opraviti teste, s katerimi bodo lahko potrdili prisotnost bolezni. Po postavitvi pravilne diagnoze morajo bolnikom pravilno pojasniti način zdravljenja bolezni z brezglutensko dieto. Pomembno vlogo pri tem lahko odigrajo tudi dietetiki, ki zelo dobro poznajo dieto brez glutena. Visoka stopnja poznavanja celiakije med zdravstvenimi delavci pa ne pomaga veliko, če temu ne sledi tudi živilska stroka. Za bolnike s celiakijo je primerna samo pravilno pripravljena hrana brez glutena, že majhne napake pa se lahko pokažejo z resnimi zapleti bolezni, ki se lahko pojavijo tudi dalj časa po neustrezni prehrani.«
 
Kot še dodaja dr. Dolinšek, smo v zadnjih letih priča pomembnemu napredku na vseh področjih obravnave bolnikov s celiakijo, kar se kaže tudi v večjem številu delavnic, tečajev in izobraževanj, potreba in zavedanje o širši koristi brezglutenske prehrane pa se kaže tudi v interesu vse več restavracij, hotelov in predvsem zdravilišč, ki se odločajo za tovrstno ponudbo. V popoldanskem delu programa bo Slovensko društvo za celiakijo pripravilo dve praktični delavnici brezglutenske peke, na katerih bodo imeli študenti in predavatelji živilske stroke ter bolniki s celiakijo priložnost sami preizkusiti, kako pravilno in brez večjih težav pripraviti sveže izdelke iz brezglutenske moke. 
 
Pomena izobraževanja bodočih živilskih strokovnjakov se zavedajo tudi na Srednji in Višji šoli za prehrano in živilstvo, kjer teoretična znanja in praktične vsebine o celiakiji in brezglutenski prehrani vključujejo v redni učni program, študenti 2. letnika višje šole pa se spoznajo tudi z industrijsko proizvodnjo brezglutenske hrane. Kot pojasnjuje ravnateljica Višje šole za prehrano in živilstvo dr. Blanka Vombergar, so se projektu Kapljica krvi pridružili prav zato, da bi s problematiko celiakije in možnostjo zagotavljanja varne brezglutenske prehrane pobliže seznanili bodoče strokovnjake, ki se bodo s tem srečevali v praksi. »Za študente je popolnoma drugače, če se sami neposredno srečajo s problematiko, vidijo, da se to dejansko dogaja v njihovem okolju in imajo priložnost sodelovati. Takšne izkušnje si tudi veliko bolj zapomnijo, kot zgolj predavanja. Naši strokovni delavci pa dobijo nova znanja in izkušnje, spoznajo druge strokovnjake na tem področju in prepoznajo nove ideje za nadaljnje delo in učenje. Trenutno na šoli nimamo celiakaša, so pa vsakih nekaj let med študenti tudi oboleli s celiakijo ali drugimi prehranskimi težavami, ki prav tako omogočajo, da se iz prve roke srečamo z izkušnjo, iz katerih se vsi nekaj naučimo,« še dodaja dr. Blanka Vombergar.
 
Vključno s testiranji na Srednji šoli za prehrano in živilstvo Maribor so partnerji pri projektu tako skupno testirali več kot 1000 dijakov v Podravju in Pomurju, ki sodita v upravičeno območje projekta LQ-CELIAC. Od novembra lani, ko so začeli z raziskavo, so izobraževanja in testiranja izvedli še na Srednji prometni šoli Mariboru, Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci in Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Sum na celiakijo je testiranje pokazalo pri dvanajstih dijakih, ki so jih napotili v nadaljnjo obravnavo na Kliniko za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Glede na statistiko, ki pravi, da za celiakijo oboli ena od 100 oseb, je rezultat dosedanjega testiranja v skladu s pričakovanji. Dokončne rezultate raziskave, ki jo je odobrila Republiška komisija za medicinsko etiko, bodo partnerji projekta LQ-CELIAC z obeh strani Slovensko-Madžarske meje predstavili v začetku prihodnjega leta.
 
Več fotografij z današnjega testiranja si lahko ogledate v fotogaleriji.
 
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
 
DODATNE INFORMACIJE
 
O celiakiji in brezglutenski dieti
Celiakija je kronična bolezen tankega črevesa, pri kateri morajo bolniki iz svoje prehrane izključiti vse prehranske izdelke, ki vsebujejo gluten (beljakovina, ki se nahaja v pšenici, ječmenu, ovsu in rži). Kot posledica uživanja glutena se pri njih med najpogostejšimi simptomi pojavljajo prebavne motnje, zdravstvene težave zaradi  pomanjkanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padec odpornosti organizma. Bolezen se zelo pogosto kaže tudi z neznačilnimi znaki in lahko prizadene številne organske sisteme, zato je potrebno zgodnje odkrivanje, saj le pravočasno zdravljenje lahko prepreči razvoj težkih zapletov bolezni.
Po rezultatih trenutnih raziskav se celiakija pojavlja pri več kot 1% celotne populacije, kar bolezen uvršča med najpogostejše kronične bolezni razvitega sveta nasploh. Diagnosticiranje bolnikov pa je v številnih regijah Evrope žal še vedno zelo nizko, kar velja še posebno za območja, ki so oddaljena od pomembnih medicinskih središč. Nemalokrat se tako zgodi, da bolnik diagnozo od pojava prvih simptomov išče tudi več kot 10 let.
Edini način zdravljenja celiakije je stroga doživljenjska brezglutenska dieta, saj že najmanjše količine glutena (20 ppm oz. delcev na milijon) v prehrani teh bolnikov lahko privedejo do hudih dolgoročnih zapletov bolezni in lahko vodijo tudi v razvoj malignih bolezni.
 
O projektu LQ-CELIAC
V projekt LQ–CELIAC je vključenih pet projektnih partnerjev iz Slovenije in Madžarske – Mestna občina Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor, Slovensko društvo za celiakijo ter Bolnica Szombathely in Društvo za celiakijo Železne županije iz mesta Szombathely na Madžarskem. Do junija 2014 bodo izvedli serijo aktivnosti, s katerimi želijo odkriti nove bolnike s celiakijo, povečati ozaveščenost širše javnosti o problematiki bolezni, izboljšati življenje bolnikov s celiakijo na obmejnem območju severovzhodne Slovenije in jugozahodne Madžarske ter povečati njihovo čezmejno mobilnost. Projekt v vrednosti 627.000 EUR sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013.

 

 


Mestna občina Maribor • Ulica heroja Staneta 1 • mestna.obcina@maribor.si • tel.: 02/22 01 000
Pravno obvestiloVarstvo osebnih podatkov
rss
Facebook MOM