Občina Maribor
Odgovor MOM na članek »Moderni kolos bolj moti kot navduši« (Večer, 11.8.2012)


V soboto, 11. avgusta 2012, je bil v časniku Večer objavljen članek z naslovom »Moderni kolos bolj moti kot navduši«, avtorice Jasmine Cehnar. Ob pripravi članka se je novinarka obrnila tudi na mestnega arhitekta Stojana Skalicky-ja ter nanj naslovila nekaj vprašanj glede vizualne podobe nove fakultete, njene umeščenosti v prostor, arhitekturne vrednosti, itd., na katera je gospod Skalicky pripravil celovite odgovore. Z velikim razočaranjem ugotavljamo, da je članek bil objavljen brez predhodne avtorizacije, saj nam novinarka tega ni omogočila, kljub naši izrecni prošnji.
 
V članku, ki je bil objavljen, je bila objavljena le delna izjava oz. odgovor mestnega arhitekta Stojana Skalicky-ja, ki pa je bil izvzet iz celotnega konteksta in kot tak ne predstavlja mnenja mestnega arhitekta v celoti. Od medijske hiše Večer, katere poslanstvo bi naj bilo delo v javnem interesu, bi pričakovali, da profesionalno, strokovno in objektivno predstavi tematiko, ne pa da prilagaja pomen odgovorov na njihovo osebno oz. uredniško tematsko usmerjenost članka. V članku je novinarka namreč zapisala, da 'tudi gospoda Skalicky-ja moti, da ni bilo javnega natečaja', česar pa mestni arhitekt ni zapisal in gre za prirejanje njegovih odgovorov, kar ni v skladu z novinarsko etiko.
 
Z željo, da bralcem oz. javnosti ponudimo možnost, da si sami ustvarijo mnenje glede izgradnje medicinske fakultete, objavljamo celotne odgovore mestnega arhitekta Stojana Skalicky-ja in njegovo stališče o dotični tematiki.
 
 
- Kako kot mestni arhitekt ocenjujete vizualno podobo fakultete?
»Po antičnem arhitektu Virtruviju mora vsaka arhitektura uravnotežiti tri ključne kriterije, in sicer firmitas, utilitas in venustas. Trdnost v pomenu logične in kvalitetne gradbene strukture, uporabnost v smislu zagotavljanja dobrega delovanja in umeščenosti objekta ter lepote v smislu izpolnjevanja zahtev in principov, ki zagotavljajo likovno uglašen objekt. Tako se je neprimerno omejiti samo na vizualno podobo fakultete, ampak je nujno soditi celovito in poglobljeno. Tudi danes, dva tisoč let po Virtruviju, v računalniški dobi ostajajo osnovni kriteriji enaki. Ob dejstvu, da so zahteve za izpolnjevanje omenjenih kriterijev bistveno drugačne kot so bile v antičnem času.  Vendar bi kot skupni imenovalec tako antičnemu kot tudi današnjem času lahko izpostavili  trajnost. Trajnost v pomenu preseganja modnih trendov, ki so jutri že pozabljeni in so jih nadomestili novi. Arhitektura ni obleka za eno modno sezono, ampak celovita struktura, ki naj bi desetletja ali stoletja opravljala funkcijo zaradi katere je bila zgrajena ali pa kakšno drugo zaradi novih okoliščin. Šele, ko na ta način ocenjujemo arhitekturo, se lahko približamo kvalitetni sodbi.«
 
- Kaj pa menite o njeni umeščenosti v prostor? Je nabrežje Drave, najelitnejša lokacija v mestu, pravo mesto za objekt te podobe, velikosti in namembnosti?
»Menim, da se je nujno vprašati najprej, ali je nabrežje Drave elitna lokacija, in o kateri eliti govorimo. Sodeč po javnem mnenju in mnenju strokovnjakov, ki se ukvarjajo s prodajo nepremičnim, to nedvomno ni elitna lokacija za bivanje. O elitnih lokacijah za bivanje govorijo pretežno, ko gre za bližino mestnega parka ali območja širšega mestnega jedra. Dejstvo pa je, da smo območje reke Drave po 150 letih ponovno prepoznali kot izreden potencial in veliko razvojno priložnost. Preteklih 150 let je reka Drava služila predvsem v  komunalne in energetske potrebe. Iz tega razloga smo v Prostorskem scenariju Evropske prestolnice kulture 2012 območje reke Drave izpostavili in ga postavili v središče mestnega dogajanja. V tem smislu predstavlja centralno mestno območje, kjer je predviden izredno širok nabor aktivnosti, ki povezuje različne dele mesta. Verjamem, da bo nabrežje reke Drave z izgradnjo tako Medicinske fakultete, ureditvijo Lenta, izgradnjo Umetnostne galerije, izgradnjo peš brvi, ureditvijo Taborskega nabrežja, ureditvijo in izgradnjo območja Koloseja ter dokončno ureditvijo nabrežja med Studenško brvjo in dvoetažnim mostom, postalo kvaliteten, urban prostor za vse meščane in obiskovalce mesta.«
 
- Menite, da bo zgradba Mariboru prinesla neko dodano arhitekturno vrednost? Zakaj?
»Vsekakor bo prinesla Mariboru novo arhitekturno vrednost, vendar je, kot že rečeno, neprimerno arhitekturo ocenjevati površno in še preden je dokončana. Prof. dr. Boris Podrecca je mednarodno uveljavljen in izkušen arhitekt in to je nedvomno zagotovilo o kvaliteti zasnove in izvedbe. Dejstvo pa je, da arhitektura ni bila izbrana na javnem arhitekturnem natečaju, kjer bi bilo mogoče izbirati med različnimi variantami in izbrati najprimernejšo. Odločitev, da se je lahko univerza izognila javnemu arhitekturnemu natečaju,  je sprejela politika in stroka pod županovanjem g. Borisa Soviča, kot tudi oblikovne pogoje, pod katerimi se sme graditi. Ob tem bi rad poudaril, da je izredno pomembno, da je do gradnje medicinske fakultete na tej lokaciji prišlo, saj bo Maribor ob izvedbi ostalih projektov pridobil kvaliteten mestni obrečni prostor.«
 
- Nekateri menijo, da je umestitev MF (in tudi Europarka) na desni breg Drave "urbanistični flop". Kako pa vi ocenjujete ustreznost trenutne pozidave tega območja?
»Površne izjave praviloma naredijo več škode kot koristi. Predvsem izjave, ki splošno kritizirajo in nimajo konstruktivnega naboja. Če pa so še povrhu nestrokovne, pa toliko bolj.  Menim, namreč, da je iz strateškega urbanističnega vidika umestitev Europarka dobra odločitev, saj bi na kakšni drugi lokaciji lahko povzročil še več škode. Podobna zadeva je v francoskem mestu Montpellier, kjer je v neposredni bližini starega mestnega središča tudi zgrajen velik trgovski center. Sprva je to povzročilo velike težave, podobno kot smo jim še vedno priča v Mariboru. Vendar je v relativno kratkem obdobju staro središče Montpellierja ponovno zaživelo, vendar na drugačen način. Tako danes v Montpelilerju govorijo o sinergiji in sodelovanju, na podoben način pa bi lahko razmišljali tudi mi: kaj se lahko naučimo drug od drugega, kako smo lahko še boljši, konkurenčnejši, izvirnejši itd. V primeru Europarka je bolj problematična njegova podrobna urbanistična in arhitekturna zasnova.«


Priloge
 Članek - 1
 Članek - 2
 Članek - 3
 Članek - 4
Mestna občina Maribor • Ulica heroja Staneta 1 • mestna.obcina@maribor.si • tel.: 02/22 01 000
Pravno obvestiloVarstvo osebnih podatkov
rss
Facebook MOM