Občina Maribor
Obnova kulturnega spomenika Naskov dvorec v Mariboru


Mestna občina Maribor je z začetnimi deli pristopila k projektu obnove Naskovega dvorca že leta 2007: odkup dela objekta, konservatorski program in uspešno kandidirali na 2. razpis SVLR za sofinanciranje iz ESRR:

 

Operacijo »Obnova kulturnega spomenika Naskov dvorec v MB« delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij; prednostne usmeritve: »Regionalni razvojni programi«.

 

 

Pričetek projekta (oz. operacije) – julij 2007;

 

začetek gradbenih del – januar 2009;

 

predviden zaključek celovite obnove  - december  2009.

 

 

Celotna vrednost projekta (operacije):          3.229.881,00 EUR

 

od tega

 

znesek EU sofinanciranja (ESRR)               2.075.516,00 EUR

 

in znesek financiranja MOM                          1.154.365,00 EUR

 

 

Projekt poteka v skladu s predvidenim terminskim planom in je trenutno v fazi zaključevanja fizičnih del na stavbi in v pripravi vsebin za obnovljeni dvorec ter s tem zagotovitve vsaj štirih novih zaposlitev.

 

Postopno z zaključevanjem posameznih del smo izstavljali SVLR zahtevke za sofinanciranje in do novembra 2009 prejeli približno 2/3 predvidenih sredstev sofinanciranja.

 

 

 

Projektiranje in obnova:

 

V mesecu maju 2008 je bil objavljen javni razpis za arhitekturno rešitev obnove in projektiranje ter junija 2008 izbrana projektantska firma (Ar-rea - odgovorna arhitektka Maruša ZOREC).

 

Zaradi kratkih rokov vezanih na EU sofinancranje je bil rok za pripravo projektne dokumentacije zelo kratek. Projektna dokumentacija PGD je bila izdelana konec avgusta in še isti mesec na Upravno enoto vložen zahtevek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje smo pridobili na koncu leta 2008. Nekoliko pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je bil z javnim razpisom izbran tudi izvajalec GOI del (Granit d.d.), ki je z deli pričel v začetku leta 2009, ko je gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno.   

 

Zaradi zelo kratkih rokov izvedbe celotnega projekta smo že v fazi projektiranja naredili sondaže ometov, da bi bilo čim manj presenečenj v fazi fizične obnove. Kljub temu nas je dvorec v fazi ‘slačenja sten’ in rušenja predelnih sten, zaradi svoje spoštljive starosti, nenehno presenečal.

 

Vzhodni trakt je bil statično v mnogo slabšem stanju, kot je bilo predvideno, zato so bili izvedeni dodatni ukrepi, da ne bi prišlo do samoporušitve celotnega vzhodnega trakta.
Ostala presenečenja pa so se nanašala predvsem na kulturnozgodovinska odkritja, kot so:

 

-          primarni tlak v pritličju na SZ stavbe (bivša Semenarna),

 

-          poslikave sten in stropov v petih prostorih v 1. nadstropju  SZ trakta,

 

-          najdba historičnih parketov,

 

-          najden gotski portal, ki je vodil v prostor kapele v 1. nadstropju zahodnega trakta in

 

-          več drugih manjših kulturnozgodovinskih najdb.

 

 

Del teh kulturno zgodovinskih odkritij je restavriran ali kako drugače ohranjen in prezentiran ter se lepo prepleta z modernejšimi arhitekturnimi rešitvami, ostala kulturno zgodovinska odkritja so se konservirala ali kako drugače utrdila, da ne bi bila poškodovana med časom gradnje.

 

 

 

Zgodovina dvorca:

 

Na začetku leta 2008 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdelal konservatorski program,  na osnovi katerega so bila določena izhodišča za prenovo.

 

 

Zgodovina dvorca povzeta po konservatorskem programu:

 

»Prve omembe dvorca že v začetku 13. stoletja. Osrednja stavba in kapela sta bili zgrajeni v 14. stoletju, kasneje je bil dvorec večkrat prezidan. Baročne preureditve v 18. stoletju.
Današnji videz izhaja iz 18. stoletja, ko je postal plemiški reprezentančno stanovanjski objekt.
V vzhodnem traktu objekta je leta 1785 nastalo prvo mariborsko gledališče, ki je s svojim delovanjem, vse do 1806, vplivalo na kulturno življenje tedanjega Maribora.

 

Leta 1961 so uvrstili dvorec na seznam najpomembnejših kulturno-umetnostnih spomenikov v Sloveniji, iz leta 1964 pa izvirata sklep in odločba, da je hiša št. 30 v Vetrinjski ulici kulturno-umetnostni spomenik.

 

Leta 1992 je bil Naskov dvorec razglašen za spomenik lokalnega pomena, leta 2001 pa je bil vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (EŠD 6234).

 

 

Poimenovanja: Oreški dvor, Vetrinjski dvor, Naskov dvorec (slednje poimenovanje po usnjarju Alojzu Nasku, ki je dvorec kupil leta 1828).

 

Neuradno si ime Vetrinjski dvor deli z objektom na Vetrinjski 16,  ki se ga je neupravičeno 'oprijelo' to poimenovanje že v začetku 19. stoletja, ko se je uprava benediktinskega samostana iz Vetrinjske ulice 30 preselila v Vetrinjsko ulico 16.«

 


Ker je bilo eno prvih poimenovanj že od začetka 13. stoletja Vetrinjski dvor, ki se je uporabljalo vse do začetka 19. stoletja, so strokovnjaki za varovanje kulturne dediščine ponovno aktivirali postopek preimenovanja dvorca iz Naskov v Vetrinjski dvor.

 

 
Na ministrstvu za kulturo pravkar poteka postopek vpisa novega imena: ‘Vetrinjski dvor’ v register kulturne dediščine.

 

 


Mestna občina Maribor • Ulica heroja Staneta 1 • mestna.obcina@maribor.si • tel.: 02/22 01 000
Pravno obvestiloVarstvo osebnih podatkovIzjava o dostopnosti
rss
Facebook MOM