Občina Maribor
Pravna izhodišča za financiranje zavetišč in društev na področju zaščite živali
21.11.2005

Odgovor Oddelka za gospodarske zadeve na teze, ki se pojavljajo v številnih medijih ter na obtožbe Društva za zaščito živali.

V zvezi z vprašanji, ki so se v zadnjem času pojavljala v različnih medijih in se nanašajo na problematiko zavetišča za zapuščene živali, dajemo naslednje pojasnilo:

1. Zavetišče za zapuščene živali Področje skrbi za zapuščene živali v celoti ureja Zakon o zaščiti živali – v nadaljevanju ZZZiv (Ur.l. RS, štev. 98/99, 126/03; uradno prečiščeno besedilo 20/04) in podzakonski predpisi. Skladno z ZZZiv (27.člen) morajo lokalne skupnosti zagotoviti delovanje zavetišča za zapuščene živali kot javno službo.

Na osnovi mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se javna služba lahko organizira tako, da lokalna skupnost: 1. sama ustanovi zavetišče, pri čemer mora najti ustrezno lokacijo, urediti dokumentacijo in primerne objekte ter organizirati javno službo; 2. podeli koncesijo drugi pravni ali fizični osebi.

Skladno z 35. členom ZZZiv lahko dejavnost zavetišča za zapuščene živali opravlja tudi društvo, ki deluje v javnem interesu. V našem primeru se tega člena ne moremo posluževati, saj obstoječi društveni azil v Zrkovcih v zadnjih več kot 10 letih ni pridobil pravnomočnega uporabnega dovoljenja (niti lokacijskega niti gradbenega).

V preteklih letih je bilo izdanih kar nekaj odločb pristojnega gradbenega inšpektorja, s katerimi je bilo zahtevano prenehanje uporabe objektov. Po nam znanih podatkih datira prva takšna odločba že v leto 1994. Zadnji dve nam znani pa sta z dne, 16.12.2003, ko je bila izdana odločba z rokom za pridobitev uporabnega dovoljenja do 31.12.2004 in z dne, 31.1.2005, ko je bila izdana odločba, ki govori, da mora društvo prenehati z uporabo objektov azila za živali z rokom 1.7.2005. Osnova za postavitev takšnega podaljšanega roka je, citiramo: »Pri določitvi roka je gradbeni inšpektor upošteval potrebni čas za zagotovitev primerne lokacije, kakor tudi čas, ki je potreben za postopek razpisa koncesije za azil s strani MOM«.

2. Odločitve Mestnega sveta Mestne občine Maribor Mestna uprava je takoj po sprejetju ZZZiv v letu 2000 pričela z aktivnostmi iskanja nove lokacije za zavetišče in ureditve te javne službe skladno z zakonom. Skupino je vodil takratni podžupan, v njej pa so sodelovali tako predstavniki krajanov, Društva in strokovnih služb. Ker je v letu 2002 Upravna enota Maribor društvu izdala gradbeno dovoljenje (nikoli pravnomočno), so predstavniki Društva sporočili, da nadaljnje aktivnosti niso potrebne, saj omenjene lokacije ne nameravajo zapustiti.

Zaradi izdaje odločbe pristojnega gradbenega inšpektorja v decembru 2003 je mestna uprava pripravila informacijo o problematiki zavetišča za živali, ki so jo mestni svetniki obravnavali na avgustovski seji 2004. leta. Med možnimi rešitvami so bile navedene, citiramo: »Glede na navedeno ocenjujemo, da so možne naslednje rešitve: 1. kljub nasprotovanju krajanov podpiramo sedanjo lokacijo in čakamo na pravnomočnost gradbenega dovoljenja (v kolikor bo do tega prišlo); 2. sami ali v sodelovanju z drugimi občinami iščemo novo lokacijo; 3. z javnim razpisom iščemo novega ponudnika storitev zavetišča, ki že ima urejeno potencialno lokacijo za zavetišče.«

Mestni svet se je na omenjeni seji odločil, da bo zadeve uredil s koncesijo, zato je mestna uprava za januarsko sejo leta 2005 pripravila odlok o koncesiji. Svetniki so si ob obravnavi koncesijskega akta (januar/februar 2005) premislili. Mestni svet se je takrat odločil in sprejel sklep o ustanovitvi javnega zavoda in iskanju lastne lokacije. Pri predstavitvi potencialnih novih lokacij v septembru 2005 so svojo odločitev ponovno spremenili, saj so odločanje o zavetišču prestavili za 6 mesecev.

3. Odlok o prenehanju veljavnosti odlokov Skupaj z odločitvijo Mestnega sveta, da bo zadeve iz področja zavetišča za živali urejeval s koncesijo, so strokovne služne Mestne uprave pripravile akt, s katerim so se ukinjali pravni predpisi lokalne skupnosti, ki nimajo veljavnih pravnih podlag. Med osmimi takšnimi odloki je tudi Odlok o posesti psov in mačk ter o gojitvi domačih in malih živali na območju občine Maribor. Le-ta je v osnovi izgubil pravno podlago že z ukinitvijo odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje /…/, za področje ureditve zavetišča pa s sprejemom ZZZvi.

4. Reja rejnih živali Trenutno veljavna zakonodaja v celoti ureja področje reje živali, tako rejnih kot hišnih. V ZZZvi in je jasno določeno, kaj so rejne živali in kaj hišne živali. Druge terminologije ali razvrstitve živali veljavna zakonodaja ne pozna. Tako ni več nikjer govora niti o malih niti o farmskih niti o proizvodnih, ampak le o rejnih in hišnih živalih.

Če govorimo o ljubiteljski reji hišnih živali, je lahko govora le o živalih, ki so navedene v podzakonskem aktu (Pravilniku o zaščiti hišnih živali, Ur.l. RS, št. 75/05) in usklajene z EU zakonodajo (Uredba ES št. 998/2003 Evropskega parlamenta in Sveta, Official Journal L 146, z dne 26.5.2003), in sicer gre za: pse, mačke, bele dihurje, nevretenčarje (razen čebel in rakov), okrasne tropske ribice, dvoživke, plazilci, ptice (razen perutnine), glodalce in domače kunce. Za rejne živali veljajo predpisi, ki urejajo rejo rejnih živali, ne glede na to, ali imate eno žival ali farmo.

Nikjer v zakonu, razen za področje skrbi za zapuščene živali, lokalna skupnost nima zakonitega pooblastila za urejanje zadev s tega področja. In kot vemo, je že v Ustavi Republike Slovenije jasno zapisano določilo, ki pravi, da morajo akti in dejanja lokalnih skupnosti temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

5. Financiranje društva, ki deluje v javnem interesu Društvo za varstvo in proti mučenju živali je društvo, ki deluje v javnem interesu. V svojih dokumentih ima, tako kot druga društva, ki se ukvarjajo s skrbjo za zapuščene živali, zapisane naloge in cilje. Dejavnost zavetišča je le ena izmed njih.

V kolikor bi bili izpolnjeni pogoji za pridobitev javne službe (pravnomočno uporabno dovoljenje), bi lahko Društvu nemudoma dodelili to javno službo skladno s 35. členom ZZZvi. Ker temu ni tako, lahko društvo financiramo le preko javnega razpisa.

Lokalne skupnosti sredstva za sofinanciranja /subvencije iz proračuna razdeljujejo na osnovi javnih razpisov razen v primeru, ko gre za izjeme iz 177. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (te izjeme so npr. če je tako določeno s posebnim zakonskim ali podzakonskim predpisom, financiranje javne službe, javnih pooblastil ...). Neposredno s pogodbo se lahko financira delovanje posameznih društev, ki delujejo v javnem interesu, pod pogojem, da je njihovo število omejeno na največ tri v Republiki Sloveniji (177. člen, točka tri). Ker je v Republiki Sloveniji teh društev več kot 3, je seveda potreben javni razpis za financiranje delovanja društva, ki deluje v javnem interesu.

6. Financiranje Društva za zaščito in proti mučenju živali Maribor v letu 2005 Društvo je na Oddelek za gospodarske dejavnosti dne, 18.5.2005, naslovilo zahtevke/ponudbo za izvajanje dejavnosti skrbi za zapuščene živali –azil v višini zahtevka 10,08 mio SIT. Pri tem so kot osnovo za izračun uporabili število registriranih psov, dnevni zahtevek za oskrbo enega psa pa so izračunali v višini 2.512,00 SIT. Tako bi oskrba za enega psa na mesec stala 75.360,00 SIT:

Ne glede na to, da je bil proračun sprejet šele junija, je Oddelek od njih pred pripravo pogodbe zahteval dopolnitve oz. natančnejše informacije o dejansko oskrbovanih živalih skladno s Pravilnikom o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Ur.l.RS, št. 45/2000, 78/2004). Na prvih pet dopisov oz. urgenc, in sicer: 20. maja, 30. maja, 14. junija, 12. julija, 26. julija je prvi odgovor Društva prišel šele 2.avgusta. Ker ni vseboval vseh želenih podatkov, smo zanje 30. avgusta ponovno zaprosili, jih 6. septembra znova dobili v nepopolni verziji in 7.septembra znova prosili za njih.

Odgovora na naš zadnji dopis je prišel 14. oktobra. Še isti dan smo jim nemudoma posredovali v podpis pogodbo za financiranje delovanja društva v letu 2005, ne glede na prej omenjena dejstva v zvezi s pravnimi podlagami za sofinanciranje. Podpisano z njihove strani smo jo prejeli 24. oktobra in jo takoj dali v nadaljnjo proceduro.

mag. Karin Jurše, univ.dipl.ekon. vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti


Mestna občina Maribor • Ulica heroja Staneta 1 • mestna.obcina@maribor.si • tel.: 02/22 01 000
Pravno obvestiloVarstvo osebnih podatkov
rss
Facebook MOM