Občina Maribor
Krožno gospodarstvo kot ekološki ščit mesta Maribor

Na včerajšnji prvi javni predstavitvi mariborske Strategije prehoda v krožno gospodarstvo, ki je potekala v okviru evropsko financiranega projekta Interreg Alpine space GREENCYCLE, katerega vodilni partner je Mestna občina Maribor, v njem pa še sodelujejo italijanska, nemška, avstrijska in francoska občina ter štiri okoljske organizacije, smo predstavili ključne poudarke tega strateškega dokumenta. Letos bo v okviru projekta v vsakem od sodelujočih mest skupaj izbranih pet pilotnih projektov, ključni cilji projekta pa so, zraven strategije prehoda, še razvijanje orodij za razvoj krožnega gospodarstva, ki bodo testirana prav na teh pilotnih projektih, in digitalna transnacionalna platforma, ki bo zaživela februarja letos, medtem ko bo izmenjava na njej pričela potekati prihodnje leto.

 

 

Steber mariborskega prehoda v krožno gospodarstvo izhodiščno predstavljajo podjetja, ki so v večinski javni lasti. Model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo, je bil predstavljen že leta 2016, ko je veliko zanimanja požel tudi na Evropskem tednu regij in mest v Bruslju. Podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe, so ožilje mesta, so servis občanom in ko bomo uspeli uresničiti večino projektov, ki so znotraj strategije načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno. Danes je mesto v poziciji, ko ima z odpadki samo stroške, ima odvečno in izgubljeno energijo, prečiščene odpadne vode ne uporabljamo. Z modelom Wcycle presežemo stare modele delovanja. Iz odvečnih ali presežnih snovi in energije naredimo nove proizvode oziroma materiale in storitve, iz njih pa posledično ustvarjamo nove prihodke, s katerimi zmanjšujemo lastne stroške. Izkoristiti moramo tudi potencial degradiranih območij, ki predstavljajo približno 8 % površine mesta. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke.

 

 

Med ključne projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, štejemo sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, ki je že v gradnji, ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki, s katerimi bomo izhodiščno pilotno upravljali v že pridobljenih evropskih projektih Urban Soil 4 Food in Cinderela, upravljanje z odpadno energijo/toploto v smislu vzpostavitve hranilnikov toplote in vračanje prečiščene odpadne vode nazaj v procese ponovne uporabe. Za implementacijo teh projektov bomo koristili razpoložljive evropske finančne vire, saj smo na prijavah s projekti tudi do sedaj bili zelo uspešni. S takšnim prehodom v krožno gospodarstvo bomo postavili ekološki branik, ki bo mesto ščitil pred požrešnimi trgi cen naravnih surovin in virov, ki trenutno obvladujejo in oblikujejo tudi cene javnih služb.

 

 

Udeleženci delavnice so se strinjali, da je mariborska strategija celostni pristop in so pozdravili zamisel, da se prehod izhodiščno gradi na podjetjih, ki opravljajo javne službe. Ta podjetja predstavljajo največji aparat oz. sistem, ki ga mesto ima in preko katerega lahko občani začutijo, da je krožno gospodarstvo koncept, zaradi katerega zares živimo bolje. Poudarili so, da želijo več javne razprave o projektih in možnostih vključevanja, med ključnimi ciljnimi skupinami, ki jih je v projekte treba ključiti, pa so izpostavili mlade.

 

 

V sklopu projekta GREENCYCLE bosta v Mariboru potekali še dve delavnici, v katerih bomo strategijo dodelali in s tem bo postala edini tovrsten strateški dokument za mesto ne samo v Sloveniji, pač pa v tem delu Evrope. Evropski projekt GREENCYCLE poteka do leta 2019, skupna vrednost projekta za vse vse partnerje je 1,9 mio €, delež sofinanciranja je 1,6 mio €.

 


Mestna občina Maribor • Ulica heroja Staneta 1 • mestna.obcina@maribor.si • tel.: 02/22 01 000
pravno obvestiloavtorji
rss
Facebook MOM