Občina Maribor
Govor župana MO Maribor na proslavi ob prazniku MO Maribor

Dragi in spoštovani. Dragi Mariborčani, spoštovane Mariborčanke, prejemnika priznanj častni občan Mestne občine Maribor gospod Janez Karlin in listine mesta gospod Milan Mugerle v imenu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter vsi ostali prisotni.
Prav lepo pozdravljeni v Narodnem domu s katerim in v katerem so se ustvarjale pomembne odločitve mariborske in slovenske nacionalne zgodovine. Danes vas prvič pozdravljam v veliki dvorani, ki od danes naprej nosi naziv Dvorana Rudolfa Maistra. S tem poimenovanjem simbolno zaokrožujemo dogajanja pred sto leti, ko je v tej dvorani bil 23.9.1918 ustanovljen Narodni svet za Štajersko. Na ustanovitvi Narodnega sveta za Štajersko ter tudi Narodnega sveta za spodnjo Štajersko ali Narodnega sveta v Mariboru, je bilo 15 odločnih mož, ki so prihajali iz obeh takrat dominantnih političnih taborov. Devet iz katoliškega, šest pa iz liberalnega političnega tabora, kar pa nikakor ni bilo pomembno za njihovo delo, saj so vsi živeli s skupno idejo ustanovitve nove države izven okvirov Habsburške monarhije.
Po sto letih je Maribor v marsičem drugačen. Sedaj živimo v samostojni domovini, o kateri so naši takratni predniki lahko samo sanjali. Mesto je izostrilo svoj industrijski značaj. Reka Drava je v celoti energetsko izkoriščena. Mesto je dobilo nacionalno univerzo, številne športne in kulturne institucije. Z odličnimi prometnicami se je preko avtocestnega križa in železniškimi povezavami usidralo v presečišče prometnih poti med severom in jugom ter vzhodom in zahodom Evrope. Mesto vsako leto postavlja nove turistične rekorde in prepoznava svoje naravne in kulture potenciale.
Mesto je zadnjih sto let deležno tudi številnih vzponov in padcev. Svojstven zgodovinski absurd je, da je mesto doživelo svoj morda največji vzpon v prvi polovici 20. stoletja v času velike svetovne gospodarske krize. Nekaj podobnega beležimo po rušilnih letih druge svetovne vojne in tudi danes. Prepričan sem namreč, da se je v zadnjih dveh ali treh letih zaključil velik ekonomski, socialni in kulturni padec mesta, do katerih je prišlo zaradi številnih neugodnih družbeno – zgodovinskih okoliščin. To so: menjava političnega sistema in s tem povezan prehod iz socializma v kapitalizem ter svetovna gospodarska kriza zadnjega desetletja. Pozablja se, kako veliko ceno je plačal Maribor z oblikovanjem samostojne države in odločitvijo za kapitalizem. Mesto je nazadovalo od sredine 80ih let, ko smo v Mariboru doživeli prvi stečaj kakšnega velikega podjetja v bivši skupni državni Jugoslaviji in prvi veliki delavski štrajk TAM-ovih delavcev. Od takrat dalje je Maribor postal mesto slabih novic in različnih neuspehov. V mestu so se rodile generacije otrok, ki so zadnjih trideset let živele v primežu brezposelnosti in podplačanega dela.
Bilo je tako, kot da je bilo mesto česa krivo in je moralo zato plačevati kazen. Plačevati kazen zgodovini in novo nastajajočemu družbenemu redu. V svoji bolečini in borbi je mesto več ali manj ostalo samo. Vendar tako kot že večkrat v svoji zgodovini na zunaj neugodne okoliščine niso istočasno pomenile tega, da mesto ne bi našlo svoje poti v prihodnost. Danes lahko z gotovostjo trdim, da je Maribor znova na poti rasti in oblikovanja novega blagostanja.
Zelo pomembno se mi zdi, da nam je v tem mandatu uspelo odplačati vse dolgove, ki so jih ustvarili predhodni trije župani neposredno v višini 21 milijonov evrov (Iskra, Veolia – Arriva, Aquasystems, Univerzijada, Florina). Posredno pa je mesto utrpelo še dodatno škodo z napačnimi ali predragimi investicijami v višini sedemdeset milijonov evrov (Marifarm, Dom pod Gorco) in dodatno prikrajšanostjo s strani države zaradi podfinanciranja obveznih nalog v višini več kot 130 milijonov evrov. S tem denarjem, govorimo o 220 milijonih evrov, bi lahko v mestu rešili vse ključne probleme: izgradili manjkajočo kanalizacijo, vodovod, toplovod in plinovod, preplastili vse občinske ceste in zgradili nekaj novih šol in vrtcev, rešili prostorske stiske Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije, Pokrajinskega muzeja in Pekarne, zaključili investicije v športno infrastrukturo, kot sta dvorana Tabor in Ledna dvorana, veliko prej sanirali Pristan, Mariborski otok, Ljudski vrt ter razvili nekaj novih programov na področju kulture, šolstva in sociale. Ampak dolgove smo poplačali, našli novo energijo, z manj smo naredili več in mesto ima pred seboj nepopisan list možnosti.
Pozitiven trend Maribora je tudi, da število nezaposlenih v mestu neprestano pada. Število delovnih mest se je v zadnjih petih letih povečalo za 5.191, s tem, da največja projekta v Sloveniji v tem trenutku –Magna in Mariborsko letališče – še sploh ne dajeta vidnejših rezultatov pri statistiki novih delovnih mest.
V letošnjem letu bomo v Mariboru zabeležili skoraj dvakrat večjo rast nočitev turistov v mesto v primerjavi s prej rekordnim letom Evropske prestolnice kulture 2012. Obeti za prihodnost so svetle, še posebej ker kapacitete na Pohorju nekdanjega Športnega centra Pohorje dobivajo perspektivnega najemnika oziroma lastnika. Na področju turizma mesto oblikuje tudi novo strategijo turistične takse, saj se bo tretjina le-te vračala neposredno v mestne četrti in krajevne skupnosti, kjer je bila ustvarjena, na način, da bodo te mestne četrti in krajevne skupnosti ta denar po lastni presoji vložili v razvoj turistične infrastrukture.
Ne samo, da smo preprečili propad turizma in obiska na Pohorju, ampak smo s podelitvijo koncesije podjetju Marprom za upravljanje s športno infrastrukturo na Pohorju zagotovili pogoje za nadaljnji razvoj turizma in rekreacije na Pohorju. Potrditev tega je tudi pridobitev novega svetovnega pokala v gorskem kolesarjenju za leti 2019 in 2020 na progah pohorskega Bike parka. Z letošnjim letom pa Marprom že namešča najsodobnejše nove sisteme zasneževanja, ki omogočajo daljšo in stabilnejšo snežno sezono in smučanje v dolino. Prispodoba teh novih zimskih možnosti je napoved, da se bomo vsi, ki se bomo udeležili tradicionalnega pobiranja kamenja, to je priprave prog na zimsko smučarsko sezono, lahko po opravljenem delu že kepali v izteku Fiske na Snežnem stadionu.
Mesto zadnja tri leta prevzema vodilno vlogo na področju novih globalnih trendov. Postali smo prvo mesto v Sloveniji in eno redkih mest v Evropski uniji s sprejeto strategije razvoja krožnega gospodarstva. Krožno ekonomijo kot princip prihodnosti je Evropska unija letos tudi uzakonila kot obvezno za države članice in se obvezala, da bomo članice do 2025 55% odpadkov reciklirale. Maribor je vodilni na tem področju. Če je mesto včasih v Bruselj hodilo poslušati primere dobrih praks drugih evropskih mest, je Maribor že zadnja tri leta prisoten kot mesto, ki narekuje trende drugim. Od julija dalje v mestu poskusno obratuje najsodobnejša sortirnica mešanih komunalnih odpadkov, ki bo meščanom zagotovila najnižjo položnico za obdelavo odpadkov.  Skozi projekte krožnega gospodarstva mesto direktno črpa nepovratna razvojna sredstva iz Bruslja, ki jih je samo v zadnjem letu okoli sedem milijonov. Gre za napredne projekte, ki nam bodo pokazali, kako ponovno uporabiti vse vrste odpadkv, kot so gradbeni odpadki, zemljine, odpadna voda,… To je veliko delo, ki so ga sodelavci opravili in ga opravljajo skupaj z našimi javnimi podjetji.
Maribor je krožno mesto in tudi mesto trajnostne mobilnosti. V zadnjih štirih letih smo kupili 32 avtobusov, na poti je še pet električnih hibridov, s čimer smo naš mestni potniški promet tako posodobili, da imamo najmlajši vozni park v Sloveniji. Vsi avtobusi so nizkopodni, prilagojeni za invalidne osebe in za starše z vozički. Ob tem smo zagotovili vsem invalidnim osebam brezplačen prevoz z mestnimi avtobusi in pohorsko vzpenjačo. Že sedaj imamo dovolj avtobusov, da povečamo frekvence na določenih linijah, kar bomo s petimi novimi električnimi hibridi samo še izboljševali. Ker želimo mesto s čim manj prometnimi zastoji smo vpeljali politiko brezplačnih voženj z mestnimi avtobusi za vse obiskovalce večjih športnih in drugih dogodkov. Prav tako smo si postavili za cilj, da zagotovimo ob naraščanju števila potnikov v mestnem potniškem prometu brezplačne prevoze za vse upokojence.
Ko govorim o športnih dogodkih v mestu, ne moremo mimo športne infrastrukture, ki mestu dodaja pomemben pečat in uspešne športnike. Ravno v tem trenutku po petih letih zaprtja končno poteka prenova srednjega in malega bazena v kopališču Pristan. Pričeli bomo z obnovo in nadgradnjo skate parka. Dolgo pričakovano je tudi dokončanje stadiona Ljudski vrt. Na Taboru smo dobili novo, obnovljeno športno površino ter hladilni stolp v Ledni dvorani, na Poljanah smo v celoti obnovili atletski stadion, Ljudski vrt pa je dobil dva nova igrišča z naravno in umetno travo. Mesto ima dva urbana fitnesa na prostem in nov fitnes v dvorani Tabor. V letu naziva Evropsko mesto športa podira rekorde rekreativnega športa in profesionalnega.
Potem je tukaj še nekaj nepogrešljivih in pomembnih pridobitev za mesto. Fiziatrija, ki jo je mesto čakalo trideset let. Vrtec Pekre, ki so ga otroci, starši in vzgojiteljice čakale vsaj deset let. Nov objekt za brezdomce ter pomembno novo kulturno vsebine, nastajajoči Ruski muzej, kot mesto evropskega spomina na protifašistično in protinacistično gibanje druge svetovne vojne. V kratkem bomo tudi dobili poseben kulturno – literaren spomenik in sicer trafiko na Starem mostu. Že poleti pa smo zgradili prvi in edini plavajoči oder na reki v Sloveniji, kamor smo letos vrnili osrednje prizorišče Festivala Lent.
Ko že govorim o dosežkih mesta, je potrebno povedati, da imamo vse pripravljeno za začetek velikih prenovitvenih del v starem mestnem jedru z obnovo dravskega nabrežja in vzpostavitvijo nove peš cone, z obnovo Vojašniškega trga ter prenovo Glavnega trga s Koroško cesto. V te projekte bomo vložili več kot dvajset milijonov evropskih sredstev. Prav sedaj poteka izgradnja podhoda pod železniško progo na Ljubljanski ulici, izbran pa je tudi izvajalec za izgradnjo t.i. Limbuške obvoznice. Z letošnjim letom pa smo uspeli, da država nadaljuje s projektom izgradnje zahodne oziroma južne mariborske obvoznice. Zelo me veseli, da smo se z državnim stanovanjskim skladom dogovorili za izgradnjo dveh novih stanovanjskih sosesk z več kot 800 stanovanji.  Prva na Studencih se začne graditi že v letošnjem letu. Soseske so zasnovane za potrebe mladih družin, starejših z varovanimi vprašanji, socialno šibkejši z neprofitnimi stanovanji, za ljudi s posebnimi potrebami s potrebno socialno infrastrukturo kot so vrtec, knjižnic, lekarna in različna igrišča.
Dragi in spoštovani.
V tem kratkem pregledu seveda nisem mogel navesti vseh dobrih novic, ki dokazujejo, da mesto znova raste. Vendar pomembno je, da se v Mariboru po dolgih letih zaključuje stagnacija in padec. Maribor je odplačal svoje dolgove. Maribor je našel svojo samozavest. Zato lahko danes častno stojim pred vami, saj sem prepričan, da je Maribor znova dosegel nujno stabilnost za nadaljnji razvoj. Na osnovi minulega dela in vseh korakov, ki jih delamo skupaj s številnimi v mestu, sem prepričan, da se Maribor znova dviga.
Veliko zaslugo za to imajo tudi letošnji prejemniki mestnih nagrad, s katerimi me tudi osebno vežejo lepi spomini od otroštva dalje. Veseli me, da živim v mestu, kjer poznam tako pomembne in skupnim rečem predane ljudi. Iskrene čestitke nagrajencem in vse dobro v letu, ki je pred nami. 


Mestna občina Maribor • Ulica heroja Staneta 1 • mestna.obcina@maribor.si • tel.: 02/22 01 000
pravno obvestiloavtorji
rss
Facebook MOM