Občina Maribor
Sporočilo za javnost - Mednarodna konferenca županov - Komunalna konferenca

V Mestni občini Maribor je potekala mednarodna komunalna konferenca

 

z udeležbo županov in predstavnikov podjetij mariborskih partnerskih in pobratenih mest.

 

 

 

ŽUPANI IN PREDSTAVNIKI OBČIN UDELEŽNK MARIBORSKE KONFERENCE ŽUPANOV ENOTNI – SODOBNI RAZVOJ MEST TEMELJI NA KROŽNEM GOSPODARSTVU

 

 

 

(Maribor, 26. 5. 2018) Mednarodne konference županov, ki je danes potekala v Mariborskem Hotelu City, se je udeležilo več kot 50 županov, podžupanov in predstavnikov iz štirih pobratenih mest (Kraljevo, Osijek, Kharkiv in St. Petersburg) ter treh partnerskih mest (Kumanovo, Veliko Tarnovo in Novi Sad). Dogodka so se udeležili tudi predstavniki občin Zagreb, Kraljevo, Lublin, Rijeka, Banja Luka, Jelsa, Poreč in Vis.

 

 

 

Maribor je v Evropi in širše prepoznan kot razvojno naravnano mesto, ki je med prvimi v Sloveniji vzpostavilo koncept krožnega gospodarstva in je odgovor na drugačen pristop k celotni družbeni reprodukciji. To je pristop, ki se zaveda omejenosti naravnih virov in nujnosti takšnega gospodarjenja z njimi, ki omogoča vedno znova in vedno novo uporabo le-teh. Zato je bil že uvodni nagovor župana MO Maribor dr. Andreja Fištravca apel predstavnikom udeleženih mest k sodelovanju, k izmenjavi dobrih praks in k učenju novih krožnih poti. Poudaril je, da imajo snovalci mestnih strategij priložnost, da oblikujejo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in da prihajajočim generacijam predajo regijo v boljšem stanju, kot je danes. Župan je uvodoma povzel vizijo mesta in edinstven ekonomski model Wcycle, na katerem temelji mariborski prehod v krožno gospodarstvo.

 

 

 

 

 

Sledil je predstavitev gospe Ladeje Košir Godina, direktorice in pobudnice platforme za krožno gospodarstvo Circular Change, v kateri je izpostavila, da so prav mesta tista kjer se najlažje udejanji krožne projekte. Pri tem je izpostavila urbani razvoj mest, ki prehajajo iz linearnega modela k krožnemu modelu  razvoja. V zaključku je še dodala, da je Maribor mesto, ki začenja ravnati z odpadki kot z virom in to je temelj preskoka na krožno gospodarstvo.

 

 

 

V nadaljevanju so predstavniki mariborskih podjetij in inštituta Wcycle predstavili strategijo Mestne občine Maribor za krožno gospodarstvo, projekte v izvajanju na področju krožnega gospodarstva in Center za pripravo sekundarnih surovin, t.i. sortirnico, ki je tik pred začetkom obratovanja.

 

 

 

Poudarili so, da izvajanje prehoda Maribora v krožno gospodarstvo postavlja v središče javna podjetja, ki v mestu izvajajo obvezne javne službe. Ta podjetja so ožilje mesta, so servis občanom in ko bo uresničenih večina projektov, ki so znotraj strategije prehoda v krožno gospodarstvo načrtovani, bo Maribor mesto, ki bo v vsaj 80 % živelo krožno.

 

 

 

Predstavili so pametno in inovativno ravnanje z gradbenimi, industrijskimi in določenimi komunalnimi odpadki v evropskem projektu Cinderella ter prav tako evropsko sofinanciran projekt Urbana zemljina za hrano, kjer bomo z inovativnimi pristopi in uporabo najsodobnejše tehnologije pridelovali zemljino, ki jo bomo uporabili na 7400 kvadratnih metrih novih urbanih vrtov. Presežne odpadne materiale in snovi bomo tako skozi procese predelave vračali nazaj v proizvodnjo, v potrošniški krog.

 

 

 

Med ključne predstavljene projekte, ki bodo predstavljali steber krožnega gospodarstva v Mariboru, sodi Center za pripravo sekundarnih surovin, t.i. sortirnica, ki je požela največ zanimanja s strani povabljenih, zato je bil po predavanjih organiziran tudi skupinski ogled in predstavitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov na lokaciji.

 

 

 

V nadaljevanju konference je sledila predstavitev primerov dobrih praks mesta Osijek, ki je predstavilo projekt »Ravnanja z odpadki«, mesta Kraljevo, ki je predstavilo projekt »Odpadne vode« ter mesta Poreč, ki je predstavilo projekt »Sončne elektrarne na javnih stavbah«. V Poreču nameščajo sončne elektrarne na javne zgradbe s ciljem, da bodo do leta 2025 vse javne zgradbe v mestu energetsko neodvisne.

 

 

 

 

 

V zaključku konference so zbrani župani in predstavniki mest povzeli svoje poglede na razvoj mest in udejanjanje krožnega gospodarstva v praksi. Vsi so si bili enotni, da je cilj krožnega gospodarstva iz odvečnih ali presežnih snovi in energije narediti  nove proizvode in storitve, iz njih pa posledično ustvariti nove prihodke, s katerimi bomo zmanjševali lastne stroške. Temelj krožnih modelov je torej sodelovalna ekonomija, s katero dosežemo želene sinergijske krožne učinke. Župani in predstavniki mest so pozdravili pobudo in povabilo župana dr. Andreja Fištravca na srečanje, ki je povezalo mesta v regiji in širše k skupni izmenjavi primerov dobrih praks, znanja in izkušenj pri implementaciji krožnih zgodb.

 

 

 

 

 


Priloge
 Skupinska fotografija
Mestna občina Maribor • Ulica heroja Staneta 1 • mestna.obcina@maribor.si • tel.: 02/22 01 000
pravno obvestiloavtorji
rss
Facebook MOM